Categories:

13=1+3=4

Od kar pomnim si zapomnim praktično vsa števila. Ne vem točno zakaj je temu tako, a števila imajo v mojem življenju neko posebno mesto, kjer vztrajno ostanejo. Bili so časi, ko sem imela v spominu toliko telefonskih številk, da jih preprosto nisem več shranjevala v telefon, ker sem jih imela shranjene v glavi. Preprosto ostanejo.

A ne bom pisala o načinih kako si zapomniti trideset telefonskih številk, pet pin kod, tri EMŠO številke in davčne. Ne znam navodil za to. Danes bi rada pisala o številih v mojem življenju.

Moja življenska pot po numerologiji je številka štiri. Za to življensko pot piše, da je moja usoda tesno povezana z delovno etiko in disciplino. Piše, da imam rada rutino, ker mi pomaga in da je trdo delo ključ do uspeha. A problem je, da vsakič, ko preberem opis te številke v numerologiji, ne vidim nobene povezave s sabo. Disciplina in rutina sta zame deveta vas. Trdega dela ne poznam in nisem preveč vztrajna s stvarmi. Preprosto zgrešeno mi je. Zato do predkratkim nisem razumela zakaj naj bi to sploh bila moja številka. Sem se morda rodila v napačnem trenutku? Preprosto ne sklada se z mano.

Dlje kot sem razmišljala o tem, bližje je bil odgovor na moje vprašanje. Pojavil se je nekega dne, ko sem izračunala karto za svoje leto rojstva. Moja karta je XIII Adut; Smrt. Ta karta predstavlja smrt in ponovno rojstvo. Kar pomeni, da praktično vsakič, ko potrebujem spremembo, moram najprej umreti, da jo dosežem.

Zanimivo je, to sem ugotovila včeraj, da sem na regresiji v prejšno življenje doživela smrt in življenje v istem spominu. Spominjam se, kako so me pokopali, kako je bila tema in naenkrat sem se zavedla. Živela sem (oziroma živel, ker sem bila moški), a pokopana. Spominjam se, da so me rešili iz krste in potem sem končno zares umrla na mrtvaški postelji.
Zanimivo je to, da sem potrebovala vsaj tri leta, da sem dojela pomen tega spomina. Vem, da sem takrat na regresiji vstopila skozi ravno tista vrata, ki mi bojo dala največjo lekcijo za to življenje. Lekcija je bila brezpogojna ljubezen, a tudi smrt je bila lekcija.

Da se vrnem nazaj na številko štiri in na delo, disciplino in rutino. Umiram, počasi umiram. Umiram, da se lahko ponovno rodim in zaživim svojo življensko pot. To vem zato, ker sem zadnjič gledala v svoje karte in ob vprašanju, ki je bil nekaj podobnega kot je kaj naj naredim, sem dobila odgovor delo. Takrat sem se zamislila. Pa saj res nič ne delam. Ne govorim o delu kot zaposlitvi. Na splošno nič ne delam. Ne hodim na jogo, ne meditiram, ne hodim na pum, ne ustvarjam, nič ne delam. April je bil tak mesec, da preprosto nisem imela nobene volje do življenja ali do česar koli. Kar pa je posledično vodilo v samo še večjo brezvoljo.

Samo še večja brezvolja pa vodi v smrt. In ker je smrt številka 13 lahko sešteješ ena in tri in smo na štiri. Tako da je edini logični sklep zame to, da dejansko začnem s trdim delom, disciplino in rutino, da zaživim ponovno. Kar pa bo terjalo od mene ogromno truda. Zato, ker praktično nikoli nisem trdo delala, imela postavljene rutine in bila disciplinirana. Prej ravno obratno. V vseh svojih letih življenja je bila edina rutina to, da sem vstajala tako zgodaj kot sem morala, da so me starši pred službo odpeljali v vrtec. To je bila resnično edina stalnica, dokler je trajala. Vse ostalo sem vedno puščala toku življenja in po resnici ni bilo tako slabo, zdaj ko gledam za nazaj. Imela sem se v redu, a naredila nisem ničesar. Zdaj pa je čas, da osvojim številko štiri in živim z njo naprej.

To je zame nujno. Zato, ker mora tudi Mars osvojiti številko štiri, da bo potem lahko živel z vibracijo njegovega števila življenske poti, ki je mojsterska številka 22. A v numerologiji in vseh mojsterskih številkah velja to, da mora oseba rojena z mojstersko številko najprej obvladati njeno nižjo vibracijo. Če sešteješ dva in dva je to štiri.

Tako, da si želim življenja kot mi ga piše usoda, da bo lahko sin živel svojo.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *