Categories:

Projekt: Dan#5

To je še zadnji dan čiščenja stanovanja. Začela sem okoli dvanajstih, ko sem se vrnila domov iz krvodajalske akcije.

Že nekaj let si želim darovati kri, a sem mislila, da tega ne morem. Potem pa sem pred kratkim izvedela, da ne gledajo na to, zaradi česar naj ne bi smela darovati in sem šla. Tam sem izpolnila vprašalnik, odšla na merjenje pritiska (ki je bil seveda nizek) in sladkorja (ki je bil ok). Potem pa na pogovor z zdravnico, ki pa mi je povedala, da žal nemorem darovati. Ker sem prelahka. Imam 49,7 kg, potrebujem pa vsaj 50kg. Zato je moj plan do poletja ravno obraten kot od večine deklet. In sicer, da v štirih mesecih pridobim te 3kg in končno že darujem kri. Kar je odlično,da začnem z bolj zdravim načinom prehranjevanja, saj zadnje čase ob kupu dela in skrbi kar pozabim na hrano. Mimogrede, moja krvna skupina je 0+. No, za dober namen pa sem kljub temu dobila kupon za kosilo v CHju in tako sva se šla z bratom (ki je lahko daroval) okrepčat. Ko sem prišla domov je bila ura, kot sem že omenila, okoli dvanajstih in začela sem z delom.

Čez balkon otresti tekač na hodniku, počistiti vrata v stanovanje iz vseh kotov, počistiti omarico za plašče in čevlje in nato pomesti tla. Počistiti še vrata na hodnik in nato pomesti balkon v enem kotu. Za tem sem še pomila hodnik in pometen del balkona, da sem tja lahko postavila tepih, ki pa sem ga morala najprej še odrezati, ker je bil preširok. Ravno takrat pa je mimo prišla moja sestra (-ica, ima 11 let), ki mi je z veseljem priskočila na pomoč. Za to sem ji res iz srca hvaležna, saj je bilo delo še hitreje opravljeno. Ona je razrezala tepih, jaz sem pometla pajčevine. Tepih sva položili na tla in nanj s skupnimi močmi postavili fotelj. Ona ga je še posesala, jaz pa sem medtem pometla in pomila še drugo polovico hodnika in vrata na stopnišče.

Ostale so nama samo še stopnice, ki sva se jih lotile zelo sistematično. Jaz sem pometala, ona je za mano sesala. In ravno, ko je ona zaključila s prvim nadstropjem, sem jaz zaključila s pritličjem, tako da sem lahko že takoj začela s pomivanjem. Ostal mi je še en kvadratni meter, ko je ura odbila petnajst do treh in prevoz do vrtca naju je že čakal. Zato dela še nisem dokončala. Namreč Marsa sem iz vrtca zelo na hitro pobrala in se narisala na svoje delovno mesto, kjer smo imeli še kako nujni sestanek. Trajal je do okoli petih. Moj dragi sin pa se je odločil, da se bo na začetku sestanka pokakal in slabi dve uri smrdel naokoli. Mama kot mama ne izda svojega sina in drži “pokerface”do konca. Takoj na koncu pa sva se hitro pobrala domov in se preoblekla cela, ker je bil ubogi fant pokakan do sredine hrbta.

Kakorkoli že, morala sva še v trgovino po brikete in nov predpražnik. Nato pa še pozdravit očija, ki je danes delal v mesnici na Vrhniki. (Ja, moj mož je po poklicu mesar.)

Po končanih vseh opravkih sva se vrnila domov, kjer mi je Mars porinil v roke kontroler za PS4 in kakšnih sedem minut sva igrala igrico. Potem pa sem ga dala spat.

Zame še ni čas za spanje. Zdaj, ko bom tole objavila, letim počistit še kvadratni meter pri vhodnih vratih in vhodna vrata sama. Potem pa, huraaaa!

Projekt je uspel.

Kljub temu, da sem bila na začetku zelo skeptična glede tega. Hvaležna sem, da sem vztrajala. Hvaležna sem V. za učinkovite nasvete in za vse vas, ki vas je moj blog motiviral, da ste še sami poprijeli za delo.

Prvi pomladni dan je v resnici že danes. Tako,da se je vse pravočasno uredilo. Jutri pa se z veseljem lotim nove dekoracije.

Pa veselo in prijetno pomlad.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *