2. novoletna zaobljuba (želja)- MOČ

Danes je poseben dan za pisanje moje druge novoletne želje/zaobljube.

Danes je dan, ko je moj sin star dve leti in včeraj sem se še enkrat ganila do srca ob zavedanju, da sem že dve leti mamica. Včasih se sprašujem, kdo sploh sem. Včasih ne čutim besede “mama” v sebi. Skrbim za sina, ga vzgajam in učim. Ljubim ga z vsem svojim srcem, a se vseeno vprašam. Jaz sem mama?

Mislim, da je to zato, ker se je v zadnjih dveh letih ogromno dogajalo. Moja notranja rast je končno doživela nek premik, ki je zahteval ogromno energije. Gradila sem sebe in se popravljala od preteklih življenskih izkušenj, ki so me naredile tako kot sem. Leto 2018 je bilo za rast, to čutim v vseh celicah svojega telesa, a vseeno, nekaj je manjkalo.

Imeti sina zame pomeni biti močan. Moja novoleta želja/zaobljuba je, da resnično postanem ta močna oseba, za katero vem, da bi lahko bila. V sebi jo čutim in vidim kako prebiva in kako ji ne dovolim ven, ker sem tako trmoglava s svojimi vzorci. Medtem, ko se zavedam, da bi bilo življenje zame in za vse okoli mene veliko lepše, če bi dovolila te moči, da oblije celo moje telo. Da postane jaz in ne samo del mene, ki se skriva nekje globoko in pride ven samo vsake toliko časa. Zdaj je pravi trenutek, da osvobodim to moč.

Težko je opisati z besedami kar vidim, a se bom potrudila. Vidim situacije in vidim možne odzive na njih. Nekateri odzivi so po starih vzorcih in ob njih vidim umazane barve. Potem pa so tukaj odzivi, ki prihajajo iz notranje moči in ob njih vidim rumeno. Prijetno rumeno. Včasih, če se zazrem vase, je ta rumena v meni in vem, da se je v teh letih zelo povečala. Vem, da me čuva in sodeluje z mano in želim, da postane vsaj tako velika, kot je moje telo.

Notranja moč je zame pomembna, ker z njo lahko obvladujem situacije v smislu, da vem kdaj in kako reagirati. Da potolažim sebe, če mi je težko, ker sem močna. Da potolažim sina, ko mu je težko, ker sem močna. Da ne padam na brezvezne fore, ker sem močna. Ta moč ima veliko povezavo s samozavedanjem, samouresničevanjem, samozadovoljstvom,… In ravno tu je ta točka, ki me je pripeljala do te želje.

V novem letu bom dovolila sebi, da sem močna. Spodbujala bom sebe, da ostajam močna in končno, verjela bom, da je prav tako in v samem namenu ni nič narobe s tem. Ker do sedaj, me je držalo nazaj občutje, da je ta moč samo orožje. In res je bilo. Orožje, ki bi (in bo) uničilo stare vzorce, ki tako vztrajno ždijo v meni že toliko let. Vzorce, ki se me držijo kot klop in mi ne dovolijo narediti naslednjega koraka. Ta korak pa v novem letu krvavo potrebujem. Zato si želim dovoliti biti močna.

Za sina. Ker je on največja ljubezen, ki sem jo v življenju izkusila. Ker je on del mene in del moje ljubezni, njegovega očeta. Ker on potrebuje močno mamo, ki mu bo znala stati ob strani, ko sam ne bo vedel kako naprej. Ker on potrebuje močno mamo, ki bo znala stati za svojimi besedami, ki bo znala verjeti vase in odraslo odreagirati.

Pripravljena sem!

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

Dragi moj sin Atila Mars.

Dve leti in en dan nazaj sem se sprehajala dol in gor po oddelku v porodnišnici in ponavljala Materin blagoslov znova in znova. Čakala sem nate, dolgo časa sem čakala. Še zdaj se spominjam tvojih malih nogic, ki so tako močno brcale v notranjosti mojega trebuha. Spomnim se tvojega rojstva, čeprav megleno od utrujenosti. Spomnim se kako sem te držala v rokah, kako majhen si bil. Tvoj obrazek pa tako prikupen, da si nisem mogla kaj, da ne bi jokala od sreče vsakič, ko sem te pogledala.

V prvem letu tvojega življenja smo ogromno preživeli in žal mi je, da niso bili vsi trenutku lepi. Žal mi je, da sem pustila depresiji, da mi vzame energijo in voljo do čutenja. Resnično mi je žal in ob spominu na to me boli srce. Prva leta otrokovega življenja so resnično pomembna za nadaljni razvoj. A, ko pogledam nazaj, sem srečna. Za vsak trenutek, ki sva ga preživela skupaj. Za vsak tvoj napredek, za vso ljubezen. Srečna sem, ker si me izbral za mamo.

V drugem letu tvojega življenja so se stvari začele drastično premikati na bolje. Življenje se je začelo spreminjati in začeli smo odkrivati nove lastnosti le-tega. Rastel si, rastla sem jaz. Rasli smo vsi skupaj in se učili in gradili. Kljub vsem trenutkom, ki so bili težki, smo postavili trdne temelje za življenje. Vsak izmed nas se je nekaj naučil, t

i pa si bil tisti, ki se je naučil največ in NAS NAUČIL NAJVEČ.

Dragi moj sin. Ljubim te iz dna srca in neskončno sem hvaležna, da sem tvoja mama. Hvala ti, ker si mi dal to vlogo v življenju. Ta vloga je tista, ki me je rešila tolike bolečine. Ta vloga je tista, ki mi daje resničen namen.

Želim si biti močna oseba, da bom lahko kos rasti, ki nas čaka. Želim si biti močna, zate. Ker si to zaslužiš in vem, da to potrebuješ. Ob enem pa želim tebi, da si močan, da si srečen in radoveden. Želim ti, da boš še naprej tako veselo živel življenje. Da bo težkih trenutkov čim manj in, da boš od tistih, ki pač bojo, vzel le najboljše. Pomagala ti bom. Želim ti, da se veseliš življenja vsak trenutek. Želim ti, da si srečen. Ker te ljubim in moja ljubezen do tebe ti želi vse najboljše. Vedno bom tukaj zate in vedno se bom trudila, da boš v meni lahko našel pomoč.

VSE NAJBOLJŠE dragi moj sin Atila Mars

Z Ljubeznijo;

mami

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *