Ne vem zakaj si ljudje od nekdaj želimo podaljšati soje življenje. Da bi lahko postali nesmrtni, čudovito! Mar ne?

Sama ne vidim smisla v tem. A vendar je moj pogled na smrt že sam po sebi tak, da ponazarja nesmrtnost. Jaz verjamem v to, da odmre naše telo, ampak mi, mi ostanemo. Mi ustanemo in se poslovimo od fizičnega sveta za nekaj časa.

Veliko gradiva sem prebrala na temo duše in tako imenovanega življenja po smrti. Najbolj odmevna je Potovanje duše, ki jo je napisal hipnoterapevt, ki je razvil svoj način regresije, v kateri so stranke opisovale preteklo življenje, srečanje z umrlimi, sanje in tako naprej.

Nisem prepričana točno o tem kako ljudje na smrt gledajo zdaj. Ali je že več takih, ki na življenje ne gledajo samo v fizičnem in biološkem smislu, ampak tudi v duševnem in energijskem. Vem, da se po različnih kullturah razlikuje tudi mnenje in občutki ob smrti, a kako je pri nas, ne vem.

Zdi se mi, da bi bilo krivo trditi, da je še vedno preveč državljanov, ki ne mislijo podobno kot jaz. Da je še vedno preveč ljudi, ki ne verjamejo v življenje po smrti oziroma verjamejo v to, da se s smrtjo vse konča. Nisem prepričana, a eno je zagotovo.

Ogromno je starih ljudi, ki so odrasli v času, ko je bila razširjenost krščanske vere veliko večja od danes. Skupaj s tem pa so zrasli s svojimi prepričanji, ki marsikomu ovirajo življenje. Rada bi z vami delila utrinek.

Spoznala sem žensko, čudoviti modrih oči, belo-civih las, z izsušenim telesom polnim izrazitih žil. Žensko, staro čez devetdeset let, ki je ostala na videz povsem sama. Videla sem njeno bolečino, čutila njeno tesnobo in danes lahko rečem, da mi zaupa. Zaua mi s svojimi občutki in doživetji, zato, ker ji verjamem. Zato, ker je nimam za noro, ko mi pripoveduje.
Veste, ko človek ostane brez svojih staršev, bratov in sester, ko človek ostane brez spomina, ko človek ostane, kljub temu, da bi že zdavnaj moral oditi k svojenemu ljubljenemu tja na ono stran življenja,… Težko je.

Draga gospa je čudovita ženska. Pri svoji starosti polna vitalne energije, brez bolezni in nekih hujših težav. Lahko bi celo rekla, da je ena izmed uporabnikov z najboljšim fizičnim stanjem. Pa kaj potem. Sama je. Želi sii že zapustiti zemljo. Tukaj nima več kaj iskati. Pozablja. Tako zelo pozablja, da jo vsakih pet minut strese, ker se spomni, da mogoče nima ključev od hiše. No ja, da ne zaidem preveč iz teme.

Rada bi ljudem olajšala zadnje dni na zemlji. Zato zvesto ostajam z njo, kljub temu, da za to dam veliko energije. Rada bi ji stala ob strani z njenimi mislimi in ji dajala vedeti, da ni nora, ko se že odkar je unrl njen mož, v sanjah in ob samotnih dneh z njim pogovarja v živo. Rada bi ji povedala, da ni nora, ko sliši njegov glas, ki jo miri, da naj še malo počaka. Rada bi ji povedala vse to in zato ostajam.

Ker je težko. Težko se je soočiti s smrtjo in mnogi ljudje se jo bojijo. Bojijo se je zaradi razočaranja nad samim sabo, ker niso naredili vsega kar so želeli, bojijo se je, ker si jo predstavljajo kot temo, bojijo se je, ker ne vedo kaj smrt dejansko pomeni. In zadnjič sem ravno zato vprašala na instagramu ljudi, kaj za njih pomeni smrt.

Najboljši odgovor mi je bil ta, da smrt pomeni končno združenje fizičnega s fizičnim in energijskega z energetskim. Tako čudovito je, ker dejansko, naše telo se združi z zemljo in energija, duša, s stvarstvom.

Skratka, ni se treba bati smrti. Smrt je praktično neizogibna točka v človeškem življenju. Vse okoli nas umira in se ponovno rojeva. Narava, letni časi, dan in noč. Smrt je nekaj naravnega. Namesto strahu se lahko osredotočiš na to, da vsak trenutek svojega človeškega življenja izkoristiš tako, da na koncu ne boš imel občutka, da si zapravil svoj čas.

z Ljubeznijo;

(Ni)Si

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *