Categories:

3 stvari, za katere mi je žal, da jih nisem počela več, ko sem imela še dojenčka

Čas prehitro teče. Tega se še posebej začneš zavedati, ko imaš enkrat svojega otroka. Kot bi mignil iz majhne, nebogljene kepice zraste pravi mali lump, ki že razmišlja s svojo glavo. Mali lump, ki že točno ve, katero stvar rad je, kaj rad počne in kaj ne in seveda to, da lahko nazaj reče tisto, s čemer bi se lahko izognil neprijetnim opravilom.

Že več kot eno leto nimam več dojenčka, ampak po našem stanovanju teka mali fantek, ki je tako premeteno pameten, da mu včasih ne sledim. Ravno to sledenje pa je razlog, da danes to pišem.

Zadnjič sem brskala po starih fotografijah in poleg tega, da sem bila ganjena nad spomini in ljubeznijo, ki jo v življenje prinese tako majhno bitje, sem bila nase jezna. Jezna zato, ker bi iskreno lahko ta čas, ko je bil še dojenček, izkoristila veliko bolje. So stvari, za katere mi je žal, da jih nisem delala bolj pogosto in danes jih bom zapisala z namenom, da vas spodbudim. Ko boste imeli dojenčka, vzemite si čas za te stvari, ker so zelo pomembne in vam bo žal, če si ga ne boste.

3 stvari, ki bi jih z dojenčkom morala početi večkrat

  1. Zapisovanje v dojenčkov album
    Jaz sem album dobila za darilo na moj BabyShower in sem se zelo veselila izpolnjevanja. Potem pa se je nekako ta volja izgubila. Zdaj mi je žal za to, ker nimam shranjenih Marsovih trenutkov v eni knjigi. Ogromno bi mi pomenilo, če bi lahko čez leta pogledala tja in obujala spomine na svojega prvorojenca. Pa ne morem. Zato, ker sem svoj čas, ko sin ni bil v mojih rokah, raje preživela v brezpomenskem skrolanju po instagramu in sanjarjenju o stanovanju, dodatkih, fotografijah,… Vpis v dojenčkov album bi mi vzel le kakšnih 15 minut in bi imela vse lepo na enem mestu.
    Sem zraven spada tudi fotografiranje novega družinskega člana. Takrat sem sicer imela razbit telefon, ki ni uspel posnet dobre fotografije, a sem prepričana, da bi se dalo urediti, če bi izrazila željo. Poleg tega pa imam ogromno ljudi, ki se ukvarjajo s fotografijo in bi gotovo z veseljem posneli nekaj fotografij novopečene mamice z dojenčkom. Tako pa so nastali samo selfiji. O tem sem že pisala, lahko si prebereš tukaj.
  2. Nošenje dojenčka v nosilki
    Nosilke so mi tako prisrčne. Všeč mi je ideja prostih rok in bližine, ki jo dojenček vseeno lahko čuti ob nošenju. Sama sem nosilko (oziroma baby wrap) kupila, a sem jo uporabila samo trikrat, če sploh. Moj Mars je celo svoje prvo leto preživel na mojih rokah. To je ne samo povzročalo bolečine in onemogočalo drugo delo, še hrbet se mi je grozno okrivil. Najprej samo v lopaticah, potem pa še po celotni dolžini, ko sem ga nosila na boku. V nosilki ni bil preveč rad, a sem prepričana, da bi se navadil, če bi bila malo bolj vztrajna. Tako bi lahko hodila na sprehode, pospravljala, kuhala, in se ob vsem tem še stiskala s svojo malo štručko. On pa bi bil zadovoljen v maminem objemu.
  3. Druženje z drugimi mamicami
    Sama sem mamica postala precej zgodaj, tako se je tudi moj pogled na svet spremenil. Moje prijateljice niso več razumele mojega sveta in moj svet ni imel več toliko prostora za njih, ker se je vrtel predvsem okoli novega člana v družini. Imela pa sem možnost, da bi se družila z mamicami, ki imajo podobno stare otročičke. A se nisem. Nisem se družila zato, ker sem bila takrat v nekem čudnem obdobju življenja, v osebnostni krizi. Bila sem preveč domišljava in nosila sem se višje kot sem mislila. Druge mamice sem gledala z viška, pa zdaj sploh ne vem zakaj. Sicer sem hodila enkrat tedensko na telovadbo mamic z dojenčki, včasih smo šle po telovadbi tudi na kavo, a več kot to nikoli. Preprosto se mi je zdelo, da nimam kaj početi z njimi, ker sem tako mlajša, oziroma one toliko starejše. Družila sem se samo z dvema. Z eno mamico, ki je bila z mano že od samega začetka nosečnosti. Takrat, ko mojega trebuha sploh še ni bilo opaziti. Njo sem imela, a sem si vseeno premalokrat vzela čas, da bi šle na sprehod. Druga pa ne živi v mojem kraju, a je bila v osnovni šoli moja sošolka. Zdaj mi je zelo žal za to, ker bi lahko skovala kar nekaj novih prijateljstev, ki bi gotovo držala tudi kasneje.

Tako. To so tri stvari, ki mi ležijo na srcu že kar nekaj časa in sem odločena, da bom ob naslednjem otroku upoštevala to objavo in delala drugače. Konec koncev sem le mlada mama, kako naj bi jaz vedela kaj je resnično pomembno. Otrok je bil zadovoljen, to sem že znala opravljati. A pozabila sem nase. Pozabila sem na to, da sem mlada mama in, da imam možnost, da si pomagam. Zdaj sem gotovo pametnejša in čez nekaj let bom še bolj, zato verjamem, da bom upoštevala svoje nasvete. Vam pa jih resnično z vso ljubeznijo in predanostjo do novopečenih staršev polagam na srce, da vam pozneje ne bo žal. Čas beži in otroci rastejo. To so trenutki, ki jih preprosto ne smete zamuditi.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *