7 delovnih dni

Tako. Pa sem spet nazaj doma v karanteni. Tokrat ne na bolniški ampak na čakanju. Nova faza. V ZOD Ljubljana delamo oskrbovalke za en teden in sicer dve na teden. Ena je dopoldanska, druga popoldanska. Zakaj je to sploh pomembno? Ker nas je drugače na moji enoti zaposlenih kakšnih trideset socialnih oskrbovalk, ki v normalnih razmerah pokrivamo pet terenov po povprečno sedem uporabnikov na dan.

Te uporabniki, ki so ostali so tisti, nimajo drugih ljudi za skrb. Po večini so to zahtevni, na tak ali drugačen način. S tem pa bi začela prvo misel delovnega tedna.

  • Uporabnica, ki je zelo zahtevna, lepo sodeluje z mano; Ne znate si predstavljati kako je to pomembno. Pri svojem delu se ukvarjam z zelo različnimi karakterji v prav tako različnih stanjih in okolju. Ta je nepokretna stara gospa, ki se nikakor ne mara obračati. Še pred enim mesecem je vsakič, ko sem jo hotla obrniti na bok, udarila. To je gospa, ki je hitro nervozna. Delo z njo je bilo vmes že tako težko, da smo morale k njej hoditi v paru, da smo jo lahko preoblekle. Nekega dne pa se je zgodilo, da je popolnoma lepo sodelovala z mano. Od takrat dalje sodeluje. Posluša me in dela kot ji rečem. Zato delo hitro opravive in obe sva zadovoljni. Na to sem dejansko tako ponosna, da je vredno zapisa. Pa vendar ni besed, s katerimi bi lahko opisala kako dobro se ob tem počutim.
  • Že zelo dolgo časa nazaj sem si začela prigovarjati, da bi začela meditirat. Sploh ne vem kaj je to, ampak tako zelo se mi ni dalo. Ob enem pa sem po tem koprnela skoraj vsak trenutek dneva. To je bil en tak glasen spor s samo seboj. Spor, ki je trajal in trajal in nikakor nisem uspela narediti premirja. Dokler nisem prvi dan dela- sobota- našla na facebook-u tečaj za obnovitev svoje energije. Začel se je v ponedeljek. Pred tem pa sem za predpriprave, očitno, dobila še od prijateljice J. link za zvočno kopel in otroško meditacijo, ki sva jo delala z Marsom. S tem sem začela, potem pa se je začel tudi tečaj. Ta tečaj mi je dal veliko novega znanja in ob enem mi je potrdil prejšne ideje. Gospa, ki ga je vodila je to delala zelo dobro in res sem si povrnila precej energije. S to energijo pa sem tudi lažje delala. Priporočam ga vsem. Upam, da bo še kakšen tak kot je bil ta, da poskusite.
  • V sredo so mi šli res vsi in vse na živce. Tako zgodnje zbujanje te hitro potolče, če pred tem dva tedna skupaj vstaneš iz postelje vsaj dve ure kasneje. Na tisti dan mi je začela zamujati menstruacija in to je bil še dodaten napor zame. V sredo res nisem bila pri volji nič. Nič se mi ni dalo in pri vseh sem tako hitro končala svoje delo, da se je kar kadilo. Samo, da sem lahko šla domov.
  • V četrtek mi je menstruacija še vedno zamujala. Ob misli na to mi je bilo kar slabo. Po navadi nekje globoko v sebi čutim kaj se dogaja, tokrat pa je bilo vse pomešano. Nisem znala razbrati signalov, ki bi mi povedali kako stvari stojijo. To je bil zato tako stresen dan, da mi je na poti domov šlo hkrati na bruhanje in na jok. Mislila sem si, da zdaj res ne bi bil dober trenutek za to. Po drugi strani pa si ne bi želela ničesar drugega. Takoj v svojem kraju sem šla po test in ga doma naredila. Bil je negativen in ob tem sem se počutila zelo slabo.
  • Morala sem dobro razmisliti zakaj se tako počutim. Glede na to, da nosečnost trenutno ni v mojem planu, je bilo res čudno. Pa sem ugotovila, da je poleg želje po ustvarjanju nečesa večjega in novih idejah, ta občutek bil v meni predvsem zaradi ideje o “novem poskusu” biti boljša mama. Biti najboljša mama. Vedela sem, da to stoji za tem, ko sem tako čutno objela svojega sina. Ko so se mi trenutki z njim na enkrat zdeli še bolj pomembni in ljubezen do njega še večja.
  • Vsak trenutek je lahko pravi za nov začetek

To so ideje in zgodbe mojega tedna. O zadnjih točkah mi je bilo težko pisati in dolgo sem oklevala. Nekako je to zelo osebna stvar a sem vseeno čutila potrebo po tem, da to zapišem. Da razčistim pri sebi. Da nekomu, ki je morda v podobni situaciji povem, da se to dogaja tudi drugim.

Delovni teden je bil kar težek, poln nekih občutkov in konec koncev tudi stresa, ki ga med samim potekom tedna nisem zaznavala, je pa prišel za mano.

Upam, da se še vedno trudite in pazite nase. Zdaj pa, ko sem doma, bom najbrž lahko več delila o stvareh, ki jih počnem, da se dvigne razpoloženje in zavest.

Hvala za obisk;

(Ni)Si

2 Comments

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *