Tale zapis mi gre težko od rok in o njem razmišljam že kar nekaj časa. Ampak po pogovoru s prijateljico sem ugotovila, da je v bistvu še kako potreben, ker bi si ga jaz sama želela prebrat v stiski če bi ga našla.
Torej…
Od konca oktobra sem na bolniški zaradi izgorelosti. En mesec sem gurala naprej in vztrajala, kljub temu, da smo ob mojem vztrajanju trpeli vsi. Res je, da se mi je s septembrom zgodilo en kup zadev, ki so sovpadale z mojo izgorelostjo ampak glavni razlog, da je šlo vse čez rob, je dejansko moj lasten otrok.
Težko je pisati o tem, ker boli. Boli, da sploh tako občutim, boli občutek krivde ob tem razmišljanju, boli zanikanje tega, boli nesposobnost ob tem, bolijo pričakovanja, boli dejansko cel uvid. Ampak dejstvo je, da je tako.
Najprej, da potolažim sebe in da dam vedeti za vnaprej, svojega sina ljubim s celim srcem in to kar pišem nikakor ne pomeni, da mi je žal da ga imam ali pa da bi rada, da je kakorkoli drugačen od tega kar je. Čudovit je in je dejansko največja luč v mojem življenju. Brez njega me najbrž ne bi bilo tukaj več. On je tisti, ki me je naučil imeti rad, zares rad.
Ob enem pa je tudi tisti, ki mi pokaže vso mojo temo in intenzivno se je začelo s prvim razredom. Kljub temu, da je šel v šolo eno leto kasneje kot naj bi (je le rojen čisto na koncu leta), je ta sistem preveč zanj. In preveč zame. Ker kot starš seveda čutiš odgovornost do tega, da svojega otroka pripelješ skozi šolanje in si mu v oporo. Ob enem pa te ta odgovornost sesuva, ker z njo skupaj pridejo vsa pričakovanja. Pričakovanja, da se boste z otroci lepo in ljubeče družili. Pričakovanja, da boš kot starš sposoben usmerjati svojega otroka, da bo v šoli uspešen. Pričakovanja do svojega otroka, da se bo prilagodil. Pričakovanja do pedagogov, da bodo znali. Pričakovanja, pričakovanja, pričakovanja, colaps.
En mesec pa pol sem si zakrivala oči pred realnostjo, da trenutno enostavno ne zmorem hendlat vsega. Zasačila sem se kako sem vzkipljiva, kako nimam potrpljenja, kako sem na koncu (če je bil dober dan) dneva povsem izžeta. Da si ob službenim obveznostim in norostim, gospodinjstvu, družinski dinamiki s partnerjem samostojnim podjetnikom, zapletov v primarni družini, materinstvu,… enostavno ne morem vzeti še trenutka, da bi lahko ostala mirna in v oporo. Da bi lahko vedenje svojega otroka tretirala na odrasel, čustveno stabilen način. Da bi lahko omogočala prosto izražanje. Da bi lahko pomagala pri regulaciji čustev. Da bi lahko mirno vodila skozi njegove obveznosti. Da bi lahko ljubeznivo čakala, da se uredi, da bi lahko… Zato je šla služba na pavzo in s tem se mi je odprlo.
M. je zelo zgovoren fant, res rad govori. Skos. Vedno. Povsod. Poleg tega pa je zasanjan in v določenih situacijah postane odtujen. Takrat traja kakšnih sto let, da se na primer obleče, stvari mu padajo iz rok, ne ve kje so ali pa spet pozabi kaj sploh mora. Z mojo preobčutljivostjo (na katero me ljudje opozarjajo že celo življenje) me konstantno govorjenje izčrpa in v bistvu odnese v neko odtujeno stanje. V odtujenem stanju pozabljam stvari, sem kot kura brez glave in časovno padem iz okvirjev. Ves napor, da bi situacijo postavila nazaj v tek me totalno sesuje. In v tem je težava. Otrok je v bistvu tak kot sem jaz, sem ugotovila.
M. mi pritiska na gumbe. In pritiska mi v resnici na ravno prave. Verjamem, da so naši otroci naši največji učitelji in dejansko z vzgojo nas odraslih posledično poteka vzgoja naših otrok. Le da v vsem tempu tega preprosto nisem zmogla opaziti. Ko sem šla na bolniško mi je šele kapnilo, da me pri mojem lastnem otroku živcirajo povsem enake stvari kot so (se spominjam) moje starše živcirale pri meni. V njem vidim sebe otroka kako ne zmorem zares poslušati, kako držim metlo, kako se vrtim na stolu, kako izgubljam stvari, kako ne zmorem loviti časovnih okvirjev. Ko sem imela prostor, da zadiham, mi je postalo jasno. Moj otrok me izčrpava, ker tako močno pritiska na moje gumbe. Na tiste rdeče, ki so bili ves čas tam pa jih nisem videla, zdaj pa utripajo in tulijo, da sem na koncu dneva sesuta kot dvojčka na deveti september. In ta uvid, ki boli, me zdravi. Ta uvid je korak k temu, da sem videla kaj sem kot otrok potrebovala pa nisem dobila. S tem, da sem si priznala, da je enak kot sem bila jaz sem dobila odlično priložnost, da dam njemu to kar sem potrebovala sama in obenem to dobim tudi jaz. Razumevanje, sprejetost.
Zdaj pa realno. Ko bi ne bilo vseh teh pričakovanj. Ob njih se počutim, kot da je z njim kaj narobe in kot da je z mano kaj narobe. Kot da nisem kompetenta za vlogo mame, ker ne zmorem svojega sina stlačiti v kalup, ki so ga zastavili drugi. To me vedno znova podre. Čutim v ozadju pritisk teh pričakovanj in te so dejansko razlog, da me moj otrok izčrpava. Ko tako pritiskajo, da se čutim dolžno jih izpolnjevat pa čeprav jih niti tisti, ki so jih postavili, ne zmorejo. Ta pričakovanja dejansko ne ponujajo razumevanja in sprejetosti in v tem je težava.
Rada bi mu pomagala. Rada bi mu olajšala ta prehod in mu ob enem nudila varen prostor. Rada bi, da se ob meni počuti slišano, ljubljeno in da je lahko kar je. To pa lahko dosežem dejansko samo tako, da se zavedam vseh okoliščin in grem vsak trenutek znova naprej.
Rada bi vam povedala, da je okej. Okej je, če se počutite izčrpane zaradi svojih lastnih otrok. Okej je, če ne zmorete vedno. Okej je, če včasih zgrešite priložnost in okej je, če zaserjete. Otroci nas imajo radi, takšne kot smo. Mi sebe nimamo. Otroci nam vedno odprejo vrata nazaj, če na njih potrkamo. Otroci hrepenijo po naši ljubezni in v sami biti tudi mi hrepenimo po njej. Želim si, da bi vsaka mama v stiski uspela najti vzrok zanjo in bila do sebe nežna, sočutna (ha). Da se ne bi počutila kot najbolj gnila mama na svetu, ker ne zmore biti vsak trenutek polna ljubezni in miru ob svojih otrocih. Želim si, da smo ljudje.
Z Ljubeznijo;
Nina
Dodaj odgovor