Categories:

Draga mami!

Vsi vemo kateri dan praznujemo danes, če pa kdo ne ve, materinski dan praznujemo. Za ta dan bi rada povedala nekaj o svoji mami.

Moja mami je bila stara dvaindvajset let, ko me je rodila. Natančno en dan pred njenim rojstnim dnem je dobila svoje prvo darilo, mene. Imam pa še brata in sestro, ki sta na svet prišla tri in deset let kasneje.

Moja mami je za nas skrbela praktično sama. Oče je delal cele dneve, a ko je le imel čas in možnost, smo bili skupaj. Hodili smo na sprehode in izlete, a ona je bila tista, ki nas je vse tri vzgojila. Obstaja mnogo trenutkov, za katere sem ji zamerila. Bila jezna nanjo in razočarana. Eden izmed glavnih je ta, da mi ni stala ob strani, ko sem začela prihajati v puberteto. Vsaj tako sem mislila.

Moja sestra je prišla na svet, ko sem bila stara deset let. Mami je bila še vedno večino dni sama z nami, ker je oče delal. Skrbela je za novorojenčka, sedem let starega brata in mene, ki sem počasi začela bezljati. Spominjam se, da sem pol leta po rojstvu svoje sestre dobila menstruacijo in nisem imela komu povedati, ker sem imela ves čas v glavi, da zame ni več časa. Takrat sem ji prvič nekako zamerila, ker nisem znala drugače kot to. Z leti se je vse skupaj še bolj stopnjevalo. Začela sem z rezanjem, pitjem, vsem kar sem si le upala in niso me uspeli ukrotiti in zdaj vem zakaj.

Vse skupaj je bil klic na pomoč. Ker preprosto nisem znala stopiti do nje, ker je v meni ždelo preveč sovražtva, ker je ona to čutila in ni znala priti do mene. Zdaj, ko sem sama mama, gledam nazaj in mi je žal.

Žal mi je, da sem bila tako neumna in nisem poslušala njenih besed. Žal mi je, da ji nisem dovolila do sebe. Žal mi je, ker sem ji namesto pomoči dala neprespane noči, ko se ji nisem javila na telefon in prišla domov naslednjega dne popoldne. Ne morem si predstavljati pod kakšen stres sem jo postavila. Ob tem se počutim slabo. Ampak to čutim šele zdaj, ko imam sama svojega otroka.

Ko pogledam nazaj, vidim, da je bila vedno tu. Vidim, da je opravljala svojo vlogo po svojih najboljših močeh, kljub temu, da je kdaj naredila napako. Vidim, da je bil njen trud poplačan, ker smo vsi trije v resnici zelo lepo vzgojeni. Njeno delo je le obrodilo sadove, ob svojem času.

Zdaj kot mami mi je jasno, kako težko nalogo je opravljala. Koliko skrbi je imela na svojih ramenih. Kolikokrat je požrla svoje slabo počutje samo zato, da je pomagala nam. Vedno. In kako nehvaležna sem bila. Zdaj, ko sem mama vidim, da je to ena najtežjih in ob enem najlepših nalog, kar jih lahko ima ženska v svojem življenju. Zdaj, ko sem mama, vidim in čutim drugače.

Vsak dan se spopadam s sto-in-eno mislijo in nalogo. Vsak dan dajem vse in še več od sebe, da se ima sin dobro, da ni lačen, da ni moker in da ima prostor za čustvovanje. Vsak dan imam moralca za vsaj eno napakico, ki jo naredim in vsaj enkrat na teden težje zaspim zato, ker se prepozno spomnim kako bi bilo pametno reagirati v kakšni situaciji. Vsak dan se trudim, da je prostor v katerem stanujemo čist, vsak dan se trudim, da prebolim svoje negativne občutke in svetim še za svojega sina. Vsak dan, vsak trenutek, vsako stotinko dneva sem mama in to je nekaj, kar ljubim in me ob enem naredi najbolj utrujeno žensko na svetu.

Tudi ona je bila vsak trenutek mama. Tudi ona je naredila vse kar je le lahko, da je poskrbela za nas in ne bi bilo fer, da se ji ne bi za to tako ali drugače zahvalila. Konec koncev, brez nje ne bi bilo njega, mojega sina. In njega ljubim bolj kot svoje življenje, on je več kot moje življenje. Torej ob enem ljubim tudi njo.

Draga mami, hvala za vse, kar si naredila zame. Hvala, ker si poskušala stopiti do mene, hvala ker si ostajala budna vse noči, ko sem jaz tavala. Hvala za hrano, obleko in prostor. Hvala za vso ljubezen, ki si jo brezpogojno delila z nami, tvojimi otroki. Hvala, ker si mi pomagala skrbeti za še nerojenega sina tako, da si m Žal mi je za vse neumnosti, ki sem jih naredila. Tudi za tiste, za katere sploh še ne vem. Vedi, da imaš posebno mesto v mojem srcu in da vem, da se lahko vedno obrnem nate. Hvala ker se lahko. Hvala, ker te lahko pokličem, kot odrasla ženska in mama, da s tabo delim soje tegobe. Hvala, ker si. Rada te imam; Nina

Te besede sem morala zapisati, ker vem kako pomembno je. Ker je življenje kratko in nepredvidljivo in danes je njen dan. Za kaj vse pa se ti lahko zahvališ svoji mami?

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *