Imam nov pirsing

Vsake toliko se zgodi, da se v trenutku odločim in si grem naredit nov pirsing.

Uhane na ušesih imam že od začetka osnovne šole, a vedno sem si jih želela še več. Prvi nov uhan sem si naredila sama, ker sem bila še pre mlada, da bi mi starši to dovolili, želja pa je bila pre velika, da bi čakala. To je bil dodaten uhan v ušesu. Nekaj let kasneje sem se odločila še za en nov uhan. Tega sem naredila pri zlatarju s pištolico za luknjanje, helix. Z obema primeroma nisem imela nobenih problemov, kljub temu, da niti prvi niti drugi uhan nista bila pravilno narejena. Za doma narejeni uhan nimaš popolnoma sterilnih pripomočkov, pri pištoli pa se ti lahko zdrobi hrustanec. Torej sem imela samo srečo, da je bilo vse brez problemov. Je pa prišlo do nekega drugega stranskega učinka. Želela sem si še več.

V prvem letniku je nastal Helix, potem pa sem nekoč nekje zasledila Smileya in ostal je v mojem spominu. V drugem letniku sem si ga naredila sama in bila sem zadovoljna z njim dobrih šest let, kljub vsem komentarjem, ki sem jih dobivala od ljudi okoli mene. Naslednji je bil Tragus. To je bil prvi uhan, ki sem ga dejansko naredila v salonu za pirsinge. Takrat sem imela sicer v mislih nek drug pirsing, ampak mi je S. iz Culta predlagala tega. Takoj sem bila za, ker sem tudi tega želela imeti, nekoč. Razlog zakaj pa  nisem takoj pomislila na Tragus je ta, da me je bilo strah bolečine. Ja, mene, ki sem si uhane delala sama. Namreč tam kjer je ta pirsing, je hrustanec res debel. A na moje presenečenje me ni kaj dosti bolelo.

Letos pred parimi meseci sem se odločila, da je čas, da se poslovim od mojega Smileya. Še vedno je to eden mojih najljubših pirsingov in potrebovala sem kar nekaj časa, da sem dejansko dokončno sprejela to odločitev, a mislim, da je bilo nujno. Doma narejen pirsing je le nekaj drugega in jaz nisem nikakršen strokovnjak. Bila sem le mlada in neustrašna punca z željo po tem pirsingu. Naredila sem si ga malo postrani, kar je bilo v redu, šest let. Po tolikih letih pa se je na moji dlesni začel kazati rezultat narobe narejenega pirsinga. Svojih zob pa nisem želela tvegati, zato sem se od njega poslovila.

V istem trenutku sem že razmišljala naprej. Vedela sem, da si grem lahko Smileya delat kadarkoli si zaželim in še nič ne bo bolelo. A želela sem nekaj novega. Pirsing v ustnici. O tem sanjam še iz osnovne šole. Želela sem imeti pirsing pod spodnjo ustnico ob strani. A me je v več kot desetih letih malo minila ta želja. Potem sem razmišljala o Sneak bite-u, a sem se odločila, da bo to preveč za moj obraz. Potem pa sem se domislila. Zaželela sem si pirsing z imenom Vertical Labret in sanjarila o njem že nekaj mesecev. Danes pa sva bila z možem v Ljubljani in zdel se je kot primeren dan za nov pirsing. Moj dragi mi je to omogočil, čeprav očitno sploh ni točno vedel kaj bi rada. Šele po končanem procesu je videl.

Hodila sva proti Cultu pri Ledini in bližje kot sva prihajala, bolj živčna sem postajala. Končno sva vstopila in moj potrpežljivi mož je počakal v “čakalnici”. Jaz sem s S. stopila za zaveso in ona mi je vse lepo razložila. Potem pa se je začela obadati z risanjem pikic za prebadanje. Nekoč sem že pisala o tem. Moj obraz je daleč stran od simetričnega, sploh čeljust. Risanje pikic za prebadanje je potekalo najdlje časa, potem pa luknjanje. S. je vse izpeljala kot je treba. Ni mi prebodla ustnice brez opozorila, skozi proces je lepo vodila moj del naloge in delo je bilo hitro končano. A to je prvi pirsing (imam osem uhanov, plus smiley, ki ga nimam več), ki me je dejansko bolel. Ustnica je zelo oživčena in ta bolečina me je presenetila. Tako zelo, da so se mi še po procesu roke tako tresle, da sem komaj podpisala papir o privolitvi za uhan. S. je naročila mojemu možu naj me pelje na sladoled, meni pa, naj si vzamem slamico, če bom želela pit, ker zaradi zatečene ustnice to ni preprosto. Meni se je to zdelo smešno. A imela je prav.

Do doma sem na pirsing že skoraj pozabila. Potem pa sem šla na kavo. Med urejanjem nekih vsebin sem v roke prvič vzela šalico in si jo naivno nesla k ustom, da bi naredila požirek. Skodelico sem zaletela v pirsing in si kavo zlila mimo ust. S. je imela prav. Res bi potrebovala slamico, a za kavo bi to izgledalo malo smešno. Tako sem pač pogruntala način kako moram postaviti ustnice, da lahko pijem.

To je moja današnja zgodba. Rada bi povedala, da se počutim resss srečna, da imam ta nov pirsing in za naslednjega še nimam ideje. Koliko uhanov pa imaš ti? Je tebe bolelo?

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

3 Comments

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *