ženska samota
Categories:

Kaj je bila tista glavna točka za moj prvi padec

Danes sem se soočila z novim spoznanjem.
A za njegovo razumevanje najprej potrebujete ozadje.

Do Marsovega rojstva je bilo v mojem življenju več padec kot vzponov in včasih, če pomislim, mi sploh ni jasno kako sem še tukaj.

Zame so bile moje življenske izkušnje hud zalogaj in sem se odkar pomnim težko spoprijenala z njimi. Bilo je ogromno joka, bolečine, izdaj,…

Vedno sem se spraševala kaj je tista točka, ki povzroča vse to. Kaj mi manjka?

Odgovor je bil tik pred mojim nosom. Itak.
Razlog je nepripadnost, samota, nikogar zares ob meni.

Mislim, da sem nekako že vedela to, a danes sem videla povezavo tako močno, kot še nikoli. Videla sem, kako v resnici nikoli nisem zaupala svojih globokih občutkov, svojih resničnih težav, svoje situacije kot je bila. Nisem imela nikogar. No, v bistvu sem tekom let imela ljudi, ki bi jim resnično lahko zaupala, a vse izdaje do takrat, vsa brezbrižnost tistih, ki sem jim zaupala, vsako nerazumevanje in razvrednotenje mojega čustvovanja na samem začetku moje rasti (beri: od prvega razreda osnovne šole naprej), vse te izkušnje so me prikrajšale za zmožnost zaupanja osebam, ki so ga bile vredne.

Podzavestno to še vedno delam. Še vedno imam občutek samote v sebi in še vedno občutim vse to, kar sem občutila na samem začetku.

Danes sem spoznala nekoga, ki je bil ves čas ob meni, prezrt tako kot jaz. Spoznala sem sebe. In želim si začeti znova. Želim si zaupati, da vem kaj delam. Želim si biti v oporo sama sebi, da bom lahko videla oporo od drugih.

Imam ogromno ljudi okoli sebe, ki jim je mar. Ki me imajo radi in so tukaj zame, z mano. Želim pustiti preteklost za sabo in videti.

Z Ljubeznijo;
(Ni) Si