Kaj prinesti s sabo v porodnišnico

Čas leti, kajne?

Nazadnje, ko sem pisala, sem pisala praktično na začetku nosečnosti, ko sem ravno naznanila, da nosim še enega malega fantiča. Zdaj sem že na koncu nosečnosti in dojenček je en blogpost stran od prihoda na svet.

Kot se za alternativno mamo spodobi, tole ne bo tipičen zapis za torbo za v porodnišnico, ker je teh res že milijon in se mi zdi to nesmiselna tema. To je objava o tem kaj prinesti v porodnišnico, da se čutiš kot ženska, porodnica, podprto med porodom.

Malo ozadja…

Prvi porod je bil že dolgo nazaj in od te izkušnje dalje imam v glavi in srcu željo, da naslednjega otroka na svet rodim v popolnoma drugačnem mentalnem, duševnem in fizičnem smislu, načinu. Moj cilj je, da otroka rodim naravno, v polnem pomenu besede. To zame pomeni, da mu dovolim svoj čas in da pustim mojemu telesu, da samo od sebe opravi kar je treba, da se otrok rodi.

Že leta, desetletja, se izgublja tisti psihološki pomen poroda za žensko in otroka. Čas, ko je bil porod svet, se je nekako izgubil z izboljšano tehnologijo in medicino, ki omogočata, da ženske rojevamo nekako lažje. Na voljo imamo sredstva za lajšanje bolečin in strokovno pomoč pri rojstvu, ki je včasih ženske niso imele. Včasih so ženske imele za porod na voljo vaško babico in skupino (ne krvnih) sester, ki so ji pomagale pri tem naravnem procesu. Veliko je bilo bolečine, veliko smrti. Veliko je bilo neprijetnosti povezanih s porodom, ker pač, ja, babica ni bila “dovolj” izobražena. Vsaj ne na način kot so danes porodničarji, ki načeloma vskočijo na pomoč, ko se stvari ne odvijajo “kot bi se morale” in tako rešijo mamico in dojenčka.

Žal pa je z napredkom v medicini prišlo do obrata v razumevanju porodnega procesa kot samega in glede na statistiko ocenjujejo potek poroda. To pomeni, da glede na sto porodov se porod odvija približno tako (ustavi standardni primer) in takoj ko se začne neko odstopanje, je treba poskrbeti za varnost mame in otroka z neko intervencijo, ki pa v resnici ni vedno potrebna. Namreč, statistika je fina stvar, ampak ne pri tako občutljivih temah, ko v resnici en porod ni niti približno podoben drugemu. Tudi če gre za isto osebo, ki rojeva. V tem primeru statistika samo zelo na površno opiše kakšen naj bi bil idealen porod, zaradi česar pa “normalen” porod hitro (v očeh zdravnikov) postane vse prej kot to. Samo primer, po statistiki naj bi se ženska odpirala 1cm na uro. V realnosti to pomeni, da se ena ženska odpre 3 cm v treh urah, ena pa v 10 dneh… Tukaj statistika odpove.

Kaj je poanta vsega tega?

Ženske smo izgubile svojo moč, ki nam je v resnici prirojena. Naše telo je zgrajeno za  to, da rodi (večinoma) in naš dojenček je zgrajen tako, da se rodi prav nam. Vse se odvija skladno z zakoni narave in na to pozabljamo. Oziroma, zaslepljeni smo od sto let medicinskega napredka, ki je v teoriji zmanjšal smrtnost porodnic. Dejstvo je, da smo ženske narejene prav za to.

Jaz zdaj trdno verujem v svoje telo in v sposobnost, da ta na svet na varen način porodi dojenčka. Resnično verjamem. Problem pa nastane pri psihološkem procesu, ki se odvija med nosečnostjo v smislu priprav na porod, ki so ob vseh teh zgoraj navedenih informacijah, kar zahtevne. Bolj kot to, da ženska fizično ne bi mogla rodit otroka je problem v njenem psihičnem stanju. Namreč vsi ti podatki o napredku medicine in smrtnosti v preteklosti, v ženski pustijo strah, da tega ne zmore sama od sebe. Nekako je ta strah že tako dolgo prisoten, da se prenaša že skoraj genetsko. Zato sem se jaz za svoj porod odločila, da se nanj kar se da dobro psihično pripravim. To pa lahko najbolje naredim tako, da se prepojim s čimveč informacijami možno.

V ta namen sva se z možem udeležila priprav na porod pri duli Špeli Peternel, ki nama je tekom 6 tedenskega tečaja predala informacije o procesu poroda, “naravnem” lajšanju bolečin, dihanju, hormonih, dojenju,… Skratka, vse osnovne informacije za lep in naraven porod sva dobila pri njej. Ker pa je od tečaja do roka poroda manjkalo še kake tri mesece, sem svoje znanje okrepila z gledanjem mnogih youtube posnetkov, ki bi me še dodatno opremili z informacijami za porod.

Najbolj izmed vseh posnetkov, ki sem si jih ogledala, sta mi bili všeč dve ženski, katere videe vam res priporočam, zato imate linke tukaj spodaj.

Prva je Bridget Teyler, dula, ki me je pritegnila s svojo simpatičnostjo in mirnim govorom. Dostopnih ima veliko zastonj informacij in res me je spodbudila. Poleg tega ima na voljo tudi meditacije, ki so namenjene prav nosečnicam.

Druga pa mi je padla v oči NurseZABE, babica (za tiste s predsodki do doul), ki me je pritegnila s svojo živahnostjo. Tudi ona nudi res veliko koristnih informacij za naraven (in tudi ne) porod.

Kombinacija obeh skupaj, Špele Peternelj in moje ljube doule Maše, pa me je pripravila do tega, da v svojo (oziroma, v resnici bo to moževa) torbo za porodnišnico spakiram posebne elemente, katerih namen je zgolj to, da pripomorejo k čudovitem porodu.

Prvi sestavni del je moj oltarček. To bo moja fokus točka, ki me bo opominjala na mojo notranjo moč in podporo mojih sester žensk. Oltarček je sesavljen iz podloge za svečo, daritev in spodbudnih sporočil mojih sester. Na oltrju bom imela dve svečki in to na baterije, ker pač, požarna varnost. Ena zame in ena za dojenčka. Svečka sama pa služi kot fokus točko za trans, meditacijo. Del prvega sestavnega dela je tudi posebej v ta namen narejena verižica z obeskom, sigilom, ki pa ne bo zapakirana, ker jo bom dala gor, ko bom čutila, da se porod začenja.

Drugi del je namenjen mojemu možu. To so vse stvari, ki jih bo on potreboval za to, da me najbolje podpre. Tam bo seznam sličic s porodnimi položaji, prikaz dihalnih tehnik, lonček s slamico zame, termofor in grelne vrečke, krpice za hladne obkladke in posebej s tem namenom pripravljena Lunina voda, s katero bo te krpice prepojil.

Zadnji sestavni del pa je moj porodni načrt, ki je namenjen vsem prisotnim na mojem porodu, da imajo neke oprijemljive točke o tem kaj si želim, če morda ne bom uspela skomunicirat.

Vse to je skrbno pospravljeno v škatli, velikosti škatle za čevlje, ki sem jo okrasila z motivacijsko sliko zase, da se spomnim z enim pogledom na svojo moč.

Poleg tega pa priporočam tudi daljši šal, s katerim lahko partner odvzame težo dojenčka in pa tenis žogice v nogavici, za masažo ledvenega predela. To imam v drugi torbi.

 

Skratka, porod se bliža. Medtem ko to pišem že čutim spremembe v pritisku v medenici in otrdevanje trebuha, ki je drugačno kot po navadi. Zato ne bo nekega zaključka.

Sama zase si bom samo napisala naslednje.

Zmorem roditi otroka na najbolj sveti način. Omogočam mu miren prehod na svet in omogočam sebi transformacijo v močno žensko, ki je polna darov in je sama po sebi kraljica svojega templja.

Hvala vsem, ki ste z mano na ta dan, v tem obdobju. Vsem, ki me od daleč podpirate in s svojo energijo pripomoete v izpolnjevanje moje porodne izkušnje. Še posebej pa hvala Maši, ki me je čez celo nosečnost pripravljala na ta sveti dogodek in mi s svojim znanjem in ljubečo energijo nudila razvoj v žensko, ki sem zdaj. V žensko, ki verjame vase in v svojega dojenčka. Hvala Maša.

(to je prvič, da sem brez vprašanja javno izpostavila imena, ampak sem jih z razlogom, ker želim, da se obrnete na njih, če boste to potrebovale/i)

Z Ljubeznijo

Alternativna Mama

 

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *