Kaj se je dejansko zgodilo in kako sem se lotila reševanja

Tako, to je nadaljevanje oziroma razlaga prejšne objave na blogu, ki jo lahko preberete tukaj.

Za to objavo bom poskusila napisati predvsem svoje občutke in doživljanja. Kot veste nikoli ne izpostavljam imen in ničesar, s čemer se oseba vpletena ne strinja. Nje nisem vprašala za dovoljenje, zato njene zgodbe ne bom delila z vami, večinoma.

Torej, bil je nek dan proti koncu leta, ko me je kontaktirala preko Instagrama. Ne spomnim se točno zakaj mi je pisala, ampak verjetno je bila kakšna objava na story-ju, povezana s kreatorjem. Takrat mi je napisala sporočilo, da me kliče Jezus in da je čarovništvo slabo. Rekla je tudi, da je imela sama izkušnje s tem. Takrat sem ji rekla, naj mi pove svoje izkušnje, ker me to zanima in sva se dogovorili, da se dobiva kar v živo. Tako sva se dobile, ne vem ali isti dan ali kakšen dan kasneje, ampak sva se.

Ko sva se dobili nisem imela nobenih slabih občutkov. Hodile sva in ona mi je govorila svojo zgodbo. Kaj se ji je zgodilo, kako jo je Jezus rešil in v kakšnem stanju je bila. Rekla je, da je bila “possesed” z demonom. Da je najprej dobila neko”silo” v območje vratu, potem pa se je nanjo prisesal še eden. Zgodba, ki mi jo je govorila je bila naravnost grozljiva in verjamem, da je njo Jezus rešil. Mislim, da če ne bi bilo zanjo takrat Jezusa, bi se ji zmešalo do konca. Kaj je poanta tega? Zakaj sem jaz imela po tem toliko problemov?

Ko mi je začela razlagati o demonu sem jaz okoli sebe že naredila zaščito, saj sem pred tem že zaznala vsaj tri ločene temne  energije okoli nje. Že nekaj časa vidim energije. Vidim jih ali kot silhueto, ali kot meglico v obliki nekakšnega dima, ali kot sliko samo. Sem tudi že preverila, če se mi blede ali vidim res to. Na primer enkrat pri svoji uporabnici, ko se je ravno zbudila ob mojem prihodu, je bila čisto iz sebe zaradi svojih sanj (bliža se koncu). Takrat sem jo poslušala in očitno sem se prestavila na neko drugo valovno dolžino, ker sem zraven nje videla kot nekakšnega duha, za katerega sem čutila intuitivno, da je njen mož. Sedel je zraven nje, v glavi pa so se mi podile besede “vse bo v redu”. Po navadi to ni nekaj kar bi jaz rekla, ker se vedno trudim govoriti v sedanjiku. Vseeno sem ji rekla kar sem v glavi zaznala naj ji rečem. Potem pa sem jo še vprašala, če lahko nekaj poskusim in sem se usedla k njej na sedežno tako kot sem videla sedeti njenega pokojnega moža. Vprašala sem jo, če je tako sedel. Rekla mi je, da pogosto, predvsem takrat, ko je bila iztirjena. Zato verjamem svojim občutkom in takrat sem okoli te punce zaznala temno energijo. Ker sem naredila zaščito, sem lahko sicer normalno ostala ob njej in poslušala njeno izpoved in ji postavljala dodatna vprašanja, da sva dejansko imele debato in sem lahko razmišljala o tem. Povedala sem ji, da mislim, da je tudi Jezus bil čarovnik, saj je konec koncev delal enake stvari, kot jih poskušam delati jaz. Ona pa je meni rekla, da je hudič tisti, ki se lahko spremeni v katerokoli obliko in da so ponavadi lepe in dobre stvari, ki pridejo same od sebe, njegovo delo. Rekla je tudi to, da z manifestacijo ne samo delaš z energijo ampak z njo tudi manipuliraš in da je to ena izmed stvari, ki jih dela tudi hudič.

Na koncu najinega sprehoda mi je rekla, da ima nekaj zame, če to sprejmem. Ne vem zakaj sem rekla da sprejmem, saj je to eden izmed glavnih “zakonov” magije, ki se jih držim. Da vsako stvar, ki jo delaš za nekoga drugega, potrebuješ njegovo dovoljenje. S tem ko sem sprejela tisto nekaj zame, sem sama dovolila, da name odloži nekaj. V istem trenutku, ko sem to rekla, sem se zavedala kaj sem naredila. To je bila res ena taka neumna napaka. Ni mi jasno zakaj sem sploh to rekla, ko konec koncev vem kako stvari v tem (magičnem) svetu potekajo. Dala mi je knjigo in brošuro. Knjigo z naslovom Nova zaveza. To je bila že druga Nova zaveza, ki se je znašla pri meni v roku enega meseca, a se je izkazalo, da sta obe prišli od iste osebe. Ko mi je dala knjigo sva se poslovili, jaz pa sem se spraševala kaj zdaj. Prinesla sem to knjigo do doma, a v stanovanje je nisem odnesla. Na vratih hiše imam zaščito, ki prepoveduje vstop negativnim silam v naš dom. Vprašala sem se pred vrati, ali naj jo nesem notri ali ne in je nisem mogla. Ostala je zunaj do trenutka, ko sem ji jo vrnila nazaj. Po najinem snidenju mi je punca poslala še nekaj instagram profilov, da jih pregledam. Sledila sem vsem trem, da bi videla kakšne objave imajo in vse so bile enake. Vse so govorile o tem kako je meditacija slaba, ker odpre vrata za vstop demonom. Kako je joga slaba, kako so vse vrste “čaranja” slabe. Kako so knjige na to temo slabe, vključno z Paulom Coelhom, ki je še do danes moj najljubši avtor. Vse to je slabo. Vse kar ti odpira glavo in srce, da razmišljaš, je slabo. Pri teh profilih je eden izstopal. Na enem je bilo res vsega omenjenega pretirano. Ta oseba je tudi posnela 2,5 urno pričevanje o tem kaj se ji je dogajalo, da se je potem obrnila na Jezusa. To pričevanje in celoten profil je nastal po kakem mesecu in pol odkar je spremenila svojo vero. Skratka, v enem tednu sem dobila cel kup Boga-boječih informacij. Sem pa ta isti teden res posvetila raziskovanju. Našla sem kar nekaj zanimivih člankov in vsebin, vključno z člankom iz revije GEO (2006), na kateri je bil Jezus na naslovnici in sem jo v tem istem mesecu prinesla domov.

En cel mesec po najinem sprehodu sem bila popolnoma prestrašena. Nisem več vedela ne kdo sem ne kje, ne kaj delam, nič. Vprašala sem mnogo ljudi za mnenje in večinoma so mi govorili, da to ni normalno. Da take stvari kot mi jih je govorila ona, pač niso drugo kot ustrahovanje. Da to ustrahovanje prihaja v bistvu iz nje same, ker ima ona ta strah. Ta strah je prenesla name in kljub temu, da sem dobila veliko potrditev, da z mano ni nič narobe in da moja prepričanja niso napačna, se me je strah držal. Nisem jim mogla verjeti. Nisem si upala nič. Niti meditirati, niti razmišljati o stvareh o katerih po navadi razmišljam, ker so bile vse v opisu “delo hudiča”. To je trajalo res dolgo časa, vse do tistega dne, ko sem zvečer z možem dobila panične napade in tesnobo in neverjeten strah zame in za moje življenje. Tistega večera sva debatirala. Jaz sem mu govorila vse kar mi je prišlo na misel. Vse svoje strahove v povezavi s tem, vsa svoja novo pridobljena znanja o Jezusu in vse povezave, ki sem jih ustvarila. Dolgo časa je trajal ta najin pogovor, da sem se dejansko pomirila. Sem se pa takrat odločila kaj moram narediti.

Naslednji dan sem se zmenila s to punco, da ji knjigo vrnem. Preden sva se dobili pa sem svoje težave končno zaupala svoji prijateljici, vodji našega Covena. Ne vem zakaj šele takrat, morda zaradi tega strahu, ne vem. Kljub temu, da sem veliko ljudi vprašala za mnenje, nje do tistega dne nisemt. Je že moral biti pravi trenutek.

Opala, objava ima že 1300 besed. Bom tukaj zaključila in nadaljujem v novi objavi o tem kako sem vrnila knjigo, kaj sem storila po tem in kaj je bil največji nauk tega dogodka.

Hvala, da ste se prebili do tukaj.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *