Kako imeti doma dve različni živalski vrsti; Morski prašički+Pes

Kot veste (zdaj veste) sta se naši družini pridružila še dva nova člana. Nace in Štef, morska prašička, ki smo ju posvojili od M., sta brata. Mala puhasta in skuštrana krompirja na štirih tačkah. V prostem času se ruvata in oglašata kot goloba. Prava brata.

Kako poteka uvajanje morskega prašička (ali dveh) v gospodinjstvo?

Hja, to je pa tako. Prvi dan, ko smo jih dobili sta se preselila v ogromno kletko, za katero še nisem imela pravega prostora v našem majhnem stanovanju. Njun kotiček še ni bil dokončan, zato sta prvi dan preživela na “cofe table” mizici v dnevni sobi. Kljub temu, da sta bila dobesedno čez cel prostor s to veliko kletko, ju naš Pinky najprej sploh ni zaznal. Od prvega trenutka pa, ko ju je, se ni premaknil stran od kletke do globoke noči. Takrat se je premaknil na kavč.

No, tudi drugi dan ni bila zgodba nič drugačna, razen to, da sta Nace in Štef dobila svoj kotiček, ki ni bil več sredi dnevne. Torej so se vsi trije, s psom v red, prestavili tja. Tistega dne se prašička še nista odločila pokazati iz svojega skrivališča, kartonaste škatle. Je pa Pinky vsak trenutek pričakoval njun prvi poskus. In res, naslednjega dne sta prišla ven in psu se je zmešalo. Nikakor ni razumel kaj to je, zakaj se premika, diši in cvili. Od prvega kontakta dalje je še bolj spremljal vsak premik v kletki. Tako pozorno je spremljal, da ni niti pil, kaj šele jedel. Hrano sem mu morala prestaviti zraven njune kletke, da jo je imel pri sebi.

Teden je počasi mineval in prašička sta se vedno večkrat pokazala zunaj. Celo tako sta postala pogumna, da sta mi najprej en, potem pa še drug, iz roke vzela solato. Ravno ta del zgodbe pa me je pahnil v novo treniranje psa. Namreč, ko sem odprla vrata kletke je Pinky seveda sedel zraven mene in budno spremljal dogajanje. Nace je prišel po solato in jaz sem se ukvarjala z njim tako da sploh nisem dojela, da ima Pinky v bistvu že celo glavo v kletki. Nič ni naredil, samo opazoval je. Ampak jaz sem trznila. V tistem hipu se je Nace prestrašil in Pinky je reagiral tako kot pač reagirajo psi, ki niso učeni v to smer. Hotel ga je ujeti. OOOOJOJ! Čas za akcijo. Psa je potrebno naučiti nekaj novega. V roke sem vzela ubogega Naceta in iz dlani naredila oklep, da bi ga Pinky lahko povohal. Spet ga je želel malo gricnit, zato sem se odločila, da poiščem še več načinov za sporazumevanje med dvema tako različnima si živalskima vrstama. Pes namreč ne more razumeti, da se z njima ne more igrati tako kot se z mano ali z Marsom.

Med iskanjem informacij o razmerju morski prašiček-pes je bilo večinoma jasno poudarjeno, da ne grejo skupaj. Brala sem pričevanja o tem kako so morske prašičke psi ubili, kako so psi agresivni in vse te zadeve, a nobenega pametnega nasveta. Po daljšem brskanju pa sem le odkrila način. Škoda je, da se ljudje ne potrudijo malo bolj. Seveda obstajajo pasme, psi, ki so že po naravi taki, da jih ne moreš odvadit določenih stvari. Ali so trmasti, ali imajo močan plenilski nagon in  tako. Potem pa sem pomislila na svojega psa in se spomnila na vse stvari, ki jih je hitro osvojil. Spomnila sem se kako hitro učljiv je z dobro podporo in pravim pristopom. To mi je bilo dovolj, da nisem obupala. Ker imam takega psa, da vem, da mu lahko prikažem nove člane tako, da jim ne bo naredil hudega. Če bi bil moj pes tak kot psica partnerjevih staršev, ne bi.

Najprej sem šla v Doget po priboljške za psa. Izbrala sem tisto firmo, katere priboljške ima najraje. Ironično morda, a za okus sem izbrala zajca. Naslednja točka pa je bila omejevanje prostora. Pinkyju sem postabila dekico kakšen meter stran od kletke in, ker je naučen na ukaz “na dekco” je takoj razumel kje je njegov prostor. Potem pa sem po občutku delala naprej. Če sem bila pri kletki in je on začel rinit naprej, sem ga takoj opozorila, da ne in naj se vrne na svoj prostor. Ob tem je dobil nagrado. Če mu še vedno ni dalo miru sem njegovo odejo premaknila dlje stran od kletke. To sva trenirala par dni in je osvojil svoj prostor. Poleg tega dela na domu pa sva začela veliko bolj trenirati ukaz “pusti”, ki ga razume, a ga nisem rabila uporabljati. Zdaj želim doseči, da ob tem ukazu  v trenutku pusti kar dela in ima pozornost na meni.

Po slabih dveh tednih odkar sta Nace in Štef prišla k nam, so se živali že navadile ena na drugo. Pinky ju pusti pri miru, onedva pa brez strahu prideta iz hiške jesti in piti tudi če je njegova velika glava tik pred kletko. Za fizični stik pa še nisem čutila pravega trenutka, tako da za nekaj časa še ostajam na treniranju. Dokler pač ne bom dovolj prepričana v to, da je trening zares uspel.

Upam, da bo moj način koristil komu, ki ima doma dve različni živalski vrsti. Ne pozabi pa, da je vse odvisno od tvojega psa in tebe. Pa srečno.

 

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

 

P.s.: Objava je nastala v sodelovanju s tgovino Doget.

 

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *