Kako se je razpletla situacija

To je nadaljevanje nadaljevanja zadnjih dveh objav.

Po enem mesecu psihiranja in strahu sem se končno zbrala in povedala za situacijo svoji prijateljici,zaupnici, vodji našega Covena. Njena prva reakcija je bil jeza. Logično, ker je dejansko bilo to neke vrste nasilje. Opredelila ga je kot “psychic attack”, ki ga je punca najbrž nenamerno (ja, težko verjamem, da bi kdo komu namerno škodoval) naredila nad mano. Na ta isti dan pa sem tudi njo kontaktirala, da ji vrnem knjigo in brošuro, ki mi ju je dala. Zmenili sva se za večer in po najinem snidenju sem bila dogovorjena s to svojo prijateljico.

Do večera so potekale priprave. Morda se vam zdi smešno, kaj se imam na to pripravljati. A glede na moje tedanje počutje in očitno skrhano auro, ja, sem potrebovala priprave. Morala sem se psihično pripraviti, najti zase varen prostor snidenja, zapakirati knjigo, pripraviti kadilo, narediti zaščito svoje energije in vzeti jajce. Jajce? Zakaj jajce? Ne vem, prijateljica mi je napisala, da to prinesem s sabo na najino kasnejše snidenje. Nisem je nič sprašvala, ker sem si rekla, da mi bo že povedala, ji zaupam. Nato sem šla od doma.

Na prostor snidenja sem prišla nekaj minut pred dogovorjenim časom, prostor zaščitila in energijsko očistila. Potem sem bila pripravljena. V resnici ni nujno, da bi karkoli bilo z njo. A sem se odločila, da se bom tako počutila varneje, zato sem to tudi storila. Punca je prišla in vrnila sem ji knjigo, ona pa mi je povedala, da je gledala dokumentarec, ki sem ji ga priporočila (The burning times, če koga zanima, je na yt). Srečanje je potekalo brez nekih pretiranih vzburjenj ali nadaljnih debat, ker jih niti nisem želela. Želela sem samo že zaključiti to stanje, ki je vihralo v meni. Zato sem se samo poslovila z vsemi lepimi željami in šla naprej, do svoje prijateljice.

Prišla sem do nje in na mizi me je že čakala kava, da sem ji najprej lahko v miru povedala svoja občutenja, videnja in dogodke iz preteklih dni. Morala sem ji najprej bolj natančno povedati za kaj se gre in se sprostiti, preden sva se lotili zadeve. No, ona se je lotila zadeve. Jaz sem samo sledila njenim navodilom. Začeli sva z ritualom čiščenja.

Za ta ritual sva potrebovali to jajce. Z jajcem mi je prijateljica vlekla ven vse kar se je nabralo od prvega snidenja do tistega dne. Najprej je prečistila prostor, mene in sebe, potem je v kozarec nalila vodo, kamor bova kasneje razbili jajce. Začel se je proces čišenja. Med čiščenjem je z jajcem drsela po vseh delih mojega telesa, od glave do peta, in ponavljala neke besede, ki jih nisem slišala. Jaz pa sem svoj del besedila ponavljala v svoji glavi, z namenom, da bi v jajce res spravili čisto vso nabrano nesnago. Ko mi je z jajcem drsela po telesu, sem na vsakem delu čutila mravljince in energijo, ki se je odcepljala od mene in se zlivala skozi jajčno lupino v njegovo notranjost. Kjer sem čutila tesnobo, sem ji to povedala, da je iz tam še dodatno potegnila svinjarijo v jajce. Bolj ko sva se bližali koncu, bolj lahkotno sem se počutila in med samim procesom me je zaobjel tak močan občutek ljubezni, sreče in zaupanja, ki ga že nekaj časa nisem čutila. Na koncu čiščenja sem bila v nekem takem res blaženem stanju, zamaknjena. Povedala sem ji to in ona mi je povedala, da je to zato, ker sva me spraznili. Potem pa me je napolnila nazaj in jaz sem se vrnila k sebi. Ko je končala me je objela in to je bila taka toplina, ki jo je težko opisati z besedami. Meni je šlo kar na jok od vseh občutkov. Takih pristnih, polnih ljubezni, svetlobe in sreče. Predvsem pa zaupanja. Končno sem se počutila spet jaz, rabila pa sem še nekaj trenutkov, da sem se prizemljila. Po prizemljitvi sva razbili jajce. Beljak je bil umazan, polulane barve, okoli rumenjaka pa se je naredila meglica. Ugotovitev je bila, da je ta punca name spustila nek oblak čustev, ki sva jih potem posrkali v jajce.

Vse to kar se mi je dogajalo v tem času je bila neka res velika preizkušnja za mojo psiho. Za moje zaupanje vase in v ljudi, za moje zaupanje v Vesolje, v energijo, v lastne ideje in v mojo prakso. Ugotovila sem, da čutim energije in da z njimi lahko delam. Ugotovila sem, da je na svetu veliko različnih ljudi in da veliko ljudi pomeni veliko različnih pogledov. Tista glavna lekcija, ki sem jo od tega odnesla pa je to kako pomembna je zaščita.

Pred temi dogodki nisem velikokrat uporabljala zaščite. Za meditacijo na primer je nisem, ali pa za lunine rituale. Tudi med jogo ne. Uporabljala sem jo na delu, kjer sem enegijsko bolj odprta in v trenutkih, ko sem potrebovala mirno glavo, na primer na izpitih za maturo. Ampak kar tako pa ne. S temi dogodki sem spoznala, da je najbolje, če imam zaščito praktično kar vedno “prižgano”, ker očitno nikoli ne veš, kdaj se najde nekdo,… Za zaščito uporabljam vizualizirano zlato jajce, ki se je zame izkazalo kot najbolj učinkovito. Obstaja veliko načinov, le zase morate najti pravega. Morda se jim bom kdaj posvetila, da boste lahko zaščitili tudi sebe. A za zdaj vam povem samo to, da je najmočnejša zaščita vaša lastna energija, svetloba. Vaše zaupanje v to, da ste sposobni zaščititi sebe in da ste zaščiteni. S tem zaupanjem, s tem ko verjamete da ste zaščiteni, to tudi postanete in vaša energija se okrepi.

Upam, da sem zdaj iz sebe izlila celotno pripoved in da bo komu koristila, tako ali drugače. Želim vam veliko notranjega miru in zaupanja v svoje sposobnosti. Vsi smo močni in vsi imamo potenciale, za katere morda še niti ne vemo.

 

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *