Categories:

Kako si v 2019

To leto dejansko čutim spremembo. Čutim, da je tukaj. V meni so se odprla nova vrata, katerih ključ sem iskala vsaj eno leto, če ne še več.

Spoznala sem del sebe. Tisti del, ki ga nisem želela poznati, a je bil ključnega pomena za korak naprej. Ta del mene, me je spoznal z močjo, v katero sem pred tem le slepo verjela. Zdaj vem, da je tukaj in grem z njo v srcu novim zmagam naproti.

Preteklo leto sem se ogromno naučila. Težko bi povzela vse z besedami, ker so to bila predvsem notranja doživetja. Neke slike, ki bi jih lahko le narisala. Ta doživetja so me dokončno pripeljala predse, da se lahko zazrem sama vase, v svoje oči, telo, dušo.
Preteklo leto sem posadila zametke ideje, ki se ni še uresničila. Čas še ni bil ob meni in jaz posledično še ne pripravljena. Sanjala sem o boljšem življenju, ki ga lahko naredim le sama, a poguma in načta ni bilo. Letos se zdi kot, da se dogodki sami vrstijo tako, da mi sestavljajo tla pod nogami za pot naprej. Počutim se pripravljeno, zaupam.

Zadnje tri dni sem se vrnila k meditaciji in ni mi jasno, zakaj se mi v preteklem letu tako pogosto ni dalo vzeti teh nekaj minut, ki vedno poskrbijo za to, da sem stabilnejša in posledično sposobna čistega razmišljanja, močnega delovanja in ljubezni. Bi morda z meditacijo dogodke pospešila? Bi sprememba prišla prej? Bi me čas hitreje ujel? Kje in kdo bi sploh bila tukaj in zdaj?

Verjamem v to, da si sami krojimo svoje življenje. Verjamem že od nekdaj, a letos sem to šele res močno začutila. Začutila sem kako pomembno je načrtovanje, kako pomembna je konsistenca in kako pomembno je vedno zaupati vase. Vse to je prišlo letos, pa ni minilo niti mesec dni. Res se veselim vsega kar še prihaja. A za to se moram pripravljati v tem trenutku. Tukaj in zdaj.

Tukaj in zdaj je moja priložnost za uresničevanje sanj. Vsak posamezen trenutek je ključnega pomena za življenje. Vsak trenutek ima neko lekcijo, zato si želim videti čim več. Čim bolj biti prisotna v svojem življenju, da lahko opazujem kaj štima in kaj potrebuje še malo popravkov.

Mislim, da bo kmalu prišel tudi dan, ko bom sposobna videti svoje večje cilje. Ko bom pripravljena povzeti svoje trenutke do zdaj, svoje želje in lekcije in jih vse skupaj analizirati in pripraviti načrt. Kmalu bo prišel ta dan, a do takrat se moram še malo bolj spoznati. Ugotoviti točno kdo sem in kakšen je moj najglobji namen.

Očitno res odrastemo šele po enaindvajsetem letu. Ko sem dopolnila osemnajst, sem si domišljala, da zdaj pa imam lahko vse. V resnici pri osemnajstih večinoma nimamo še dovolj zrelega razmišljanja za doseganje “vsega”, se pa takrat začne pot do tega. Zdaj, ko bom kmalu stara triindvajset let, lahko brez slabe vesti ali zadržkov priznam, da sem bila, tudi če polnoletna, v resnici še čisto ne zrela. Ob enem pa mislim, da smo večinoma ne-zreli celo življenje. Taki pač ljudje smo. Lahko samo konstantno delamo na nadgrajevanju in se trudimo videti resnico. Katero pa najlažje vidimo s pomočjo meditacije.

Vesela sem, da sem meditirala dva dni zaporedoma in, da bom danes meditirala že tretji dan. Veliko bolje se počutim in veliko lažje sodelujem v svetu. Vem, da se to časovno obdobje dveh dni sliši kot nič, a je v resnici ogromno. Ogromno za začetek.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *