Categories:

Kateri briketi so OK

Letošnje novo leto je z nami na novo začel tudi moj pes. Seveda je bilo to obdobje Silvestrovanja zelo naporno, ker noben pes ni ljubitelj poka. Naš se sicer ne boji preveč, je pa v resnici bil čisto zmeden in je vsakič stopil takoj v obrambno linijo, da slučajno ne bi kakšen pok ranil njegovih ljudi.

Naš pes je res ljubeč. Kako mirno prenaša Marsove objemčke, kako položi taco na glavo manjših psov in kako se igra z večjimi je res lepo gledat. Zelo ga imamo radi in res je lep, čeprav rada rečem, da je glup. Včasih res počne take stvari, pri katerih ne moreš dati drugega komentarja kot to. Zelo sem ponosna nanj in ta ponos rada delim z drugimi. Priznam, da ga včasih kar tako pokličem k sebi in mu dam ukaz, medtem, ko gre nekdo mimo, samo zato, da rečejo kako je lepo naučen. Ker je res lepo naučen in si zasluge za to lastim v celoti. No, pomaga mi še Doget, ker nam omogoča nakup zdravih priboljškov.

Vseeno pa ima pes eno slabo lastnost. To je, da mu zelo smrdi iz ust. Tako zelo, da ga moraš včasih kar odgnat stran, da ti s tistim smradom ne piha v glavo. Zato sem se pred kratkim nabila na vrata naše najljubše trgovine za male živali in se potožila prodajalki. Najprej sva iskale kakšne kosti, pa jih Pinky (razen tistih, ki jih domov prinese mož mesar) ne porajta. Svinjska ušesa prav tako. Zobna pasta tudi ne pride v poštev, ker enostavno nimam volje niti želje po čiščenju še tretjih ust. Potem pa me je vprašala kakšno hrano je. Pinky je brikete iz Lidla in brikete iz Dogeta za energične pse. Po briketih iz Lidla sem opazila obloge na zadnjih kočnikih. Kako sem to opazila? Ja kaj, tako, da sem mu odprla gobec in z roko odmaknila jezik. Ker mi pes dovoli šarjenje po gobcu, tako, da bi teoretično gledano lahko ščetkala dol tisti ostanek briketov, a me že misel na to odbija. Tako mi prodajalka M. reče, naj že enkrat neham dajat to hrano, ker je verjetno to razlog, ker ima zobe drugače lepe in zdrave in ne vidi drugega razloga za smrad. In res. V dveh tednih ni več tega smradu. Zdaj je samo še brikete iz Dogeta, čeprav nas stanejo veliko več. Šestkrat več, če smo natančni. Ma ni važno, samo, da se je to popravilo.

Mimogrede pa naj še omenim, da je naš pes vedno dobival več hrane, kot je priporočena doza. Enkrat več, bi rekla. Verjetno zato še kar raste in raste, ker v resnici to hrano pokuri in se ni zredil do zdaj še nikoli. Do zdaj, ker mislim, da zdaj pa se je. Pa mi ni jasno kako, ker ne dobi nič več hrane kot po navadi. K večjemu manj (razen, če mogoče midva z možem zamešava in mu po nesreči izmenično dava hrano?), zato ne vem. Mogoče so pa to le priprave za zimo?

Sicer pa je pes vedno bolj oboževal te brikete iz Dogeta. To lahko rečem zato, ker je mešane vedno prebrskal in najprej pojedel ta dobre, potem pa, ko je bil revež sestradan (res je požrešen, že od prve ure življenja) pa še une. Verjetno si je rekel “za silo bo”.

Hvala Dogetu, ker je uspešno rešil še en problemček za našega psa. Res ste čudoviti. In, ker gotovo težko verjamete na besedo, vam bom posnela video o tem kako moj pes vedno rine v trgovino, kadar gre mimo. Prav smešen je. In ni edini.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

 

 

*Objava je nastala v sodelovanju s podjetjem Doget-raj za male živali

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *