Končno spet joga

Letos sem začela z jogo tudi doma in dejansko sem se držala rutine. Potem pa je prišlo poletje in s tem kup retrogradnih planetov, če mi dovolite, da jih uporabim kot izgovor. V tem času sem vedno večkrat popustila lenobi, ki jo lahko kličem tudi cona udobja in spustila jogo.

Tekom tega najbolj vročega letnega časa, sem se ogromno posvečala krepitvi notranjega ognja in plavanju skozi retrogradne valove in posledično pozabila na jogo. Čisto sem odnehala z vajami in moje telo je izgubilo mnogo lastnosti. Tudi um. Tudi srce. Skratka poznalo se je na vseh področjih.

Ni malo, da rečem, da sem se iz dneva v dan počutila bolj gnilo. V sebi sem točno vedela kaj mi manjka, a sem kar stala in stala v tistem prijetnem kotičku lenobe in nisem naredila ničesar. Moja ideja o “pomanjkanju” je bila potreba po spremembi jutranje rutine. Že nekaj časa sem si predstavljala, kako lažje in boljše bi bilo moje življenje, če bi spremenila to rutino. Da bi ji dodala malo skrbi za samo sebe, tako na zunaj kot na noter. Želela sem začeti z zgodnjim vstajanjem, ob enaki uri. Želela sem se najprej osvežiti potem pa narediti jogo ali kakšno drugo raztegovalno vajo. Želela sem se najprej zares zbuditi, preden se usedem na balkon, spijem kavo in skadim čik. A sem kar stala tam, v svoji coni udobja. Vse dokler nisem včeraj prijadrala na Z. instagram profil, kjer je s svojo sliko predstavila jutranjo rutino. Po pogovoru z njo sem začutila motivacijo, da končno speljem to, o čemer sanjam. Resnično Z. zasluge grejo k tebi. Ker danes sem se zbudila, osvežila in naredila jogo. Potem je bil čas za sprehod do vrtca in šele po tem sem spila kavo in skadila cigaret. Pre srečna.

Poleg tega dobrega začetka pa se je dan v celoti nadaljeval prijetno, vse do večera, ko sem šla spet na uro joge. Tokrat k drugi učiteljici. Znamenje se je pokazalo prav tam v telovadnici, ko je vsaka izmed sodelujočih izbrala eno karto. Izbrala sem tako, ki se ravno sovpada z mojimi cilji bloga; voditi ljudi v svet energije in spoznavanja sebe in svoje svetlobe. Tako sem začela uro joge s to karto pred sabo in v tistem trenutku sem vedela, da sem naredila korak naprej.

Zdaj pa samo še nadaljevanje in konstantno stopanje izven cone udobja.

Sama sebi želim, da mi višje sile pomagajo, da lahko nadaljujem svoj smisel.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si