Naš konec tedna

Začela sem hoditi na NPK za socialnega oskrbovalca na domu in večino predavanj imam popoldne, kar pomeni, da sina vidim zelo malo. Ta teden na primer, sem bila z njim samo v petek in soboto popoldne in danes,  v nedeljo, cel dan.

Ob tem sem dojela počutje svojega moža. Zdaj razumem zakaj mu je vseeno, če mi zvečer ko pride iz dela, otroka popolnoma zbudi in ne vidi problema v razgrajanju. Zdaj mi je jasno, ker sem v ponedeljek, ko sem končno prišla domov, storila popolnoma enako. Ni mi bilo mar za uro, ni mi bilo mar za trud, ki ga bom kasneje zaradi tega razgrajanja morala vložiti v uspavanje. Želela sem samo preživeti nekaj časa s svojim sinom. Zdaj razumem moža. Ker njegov urnik redko kdaj zajema dopoldansko delo. Na žalost.

Prav zaradi tega tedna popoldanskih predavanj pa sem si še toliko bolj zaželela ves preostali čas preživeti čim bolj kvalitetno. V današnji objavi vam bom poskusila čim bolj prikazati naš konec tedna.

Petek, 24. maj

V petek nisem imela predavanj, je pa bil Mars dopoldne v vrtcu. Kljub temu, da sem sina zelo pogrešala, sem vztrajala, da dopoldne preživi med vrstniki. Tega se res držim, ker je Mars zelo družaben fant in nujno potrebuje družbo za svoje dobro počutje.Ta petek je celo mož delal dopoldne, tako da smo popoldne lahko preživeli skupaj. V ta namen pa sem Marsa v vrtec prišla iskat prej kot običajno, saj sva z možem želela skupni čas res čimprej začeti.

Bil je res topel, sončen dan in odločili smo se, da gremo na sprehod do Ljubljanskega gradu. Mars še nikoli ni bil tam in trenutno je ravno začel kazati veliko zanimanje za zmaje, zato smo jih šli iskat.

Pot do Ljubljane je bila mučna. Gneča nevzdržna in ljudje vsi po vrsti živčni. Pa še vroče je bilo. Res sem komaj čakala, da že prilezeva do gglavne avtobusne postaje, kjer sva pobrala še očija. No, ko sva končno prišla pa smo morali še enkrat nazaj čez center z namenom iskanja parkirnega mesta. Presenetljivo smo ga našli precej hitro, le bočno parkiranje mi je vzelo več časa. Ko moram parkirati bočno se včasih počutim kot ladja. Ne vem kako naj bi drugače opisala, ampak trapasto. Ko mi je končno le uspelo, smo hitro odhiteli do starega mestnega jedra po sladoled.

S sladoledom je vse lažje

Izbrali smo slaščičarno, ki jo imamo tudi na Vrhniki in vsak svoj sladoled. Mož je svojega pojedel že po stotih metrih od slasčičarne, midva z Marsom pa sva potrebovala malo več časa. Tako, s sladoledom v roki, smo se odpravili naprej do gradu. Sprva sva z možem imela v planu tisti vlakec, ampak so (ne, sploh nisem pomislila na to možnost) zaradi turističnih namenov njegovo pot spremenili in je bila zdaj vožnja dolga eno uro in pol. Smo šli pa peš. Mars je prehodil skoraj da celotni vzpon do gradu v pričakovaanju, da bo videl zmaja. Ko pa ga je dejansko videl pri vhodu na grajsko dvorišče, se ga je ustrašil. Vsega skupaj smo na gradu našli kar štiri zmaje in z odkritjem je bil zadovoljen.

Natančna preizkava ljubljanskega grba in prvi zmaj
Vzpenjanje na Ljubljanski grad

Na gradu je videl kar nekaj zanimivih stvari. Poleg zmajev tudi vodnjak, grajsko kapelo, razgled, viteza, hidrant,… (ja, hidrant, ker je nor na gasilce) Ko pa smo se vrnili nazaj v dolino, je bila tam prava gneča. Očitno smo prišli v Ljubljano ravno v pravem času, saj je bila takrat tudi odprta kuhinja, a smo se odločili, da ne bomo šli tja. Ker je bilo preprosto preveč ljudi in niti jaz niti moj mož nisva ravno največja ljubitelja take množice. Smo pa zato odšli še malo na sprehod, da si ogledamo še glasbenike, golobe in Ljubljanico. Ob enem pa je ta sprehod vodil tudi nazaj do avtomobila, saj je bil že čas, da se vrnemo na Vrhniko.

#iamthedragon
Prostran razgled z gradu

Sobota, 25. maj

V soboto dopoldne sem imela predavanje, Mars pa je imel moški dan z očijem in dedijem. Šli so na Dan odprtih vrat v bivšo vojašnico na Vrhniki. Tam je videl (po pričevanjih) tanke, puške in pištole, vojaške pse in gasilce. Mars ima zelo rad pse, a ni čisto razumel prikaza, ki ga je videl v povezavi z njimi. Ni razumel zakaj psi napadajo in grizejo, a se kljub temu ni prestrašil velikega nemškega ovčarja, ki sta ga šla z očijem po prikazu pobožati. Vojaški pes ga je bil vesel in ga je prijazno obliznil po obrazu (kot to počnejo psi v njegovi bližini). Najbolj pa je bil vesel, ko je lahko “peljal” gasilski avto in nosil gasilsko čelado.

Popoldne, ko sem prišla iz predavanja sva odšla na kosilo k babici, kjer pa sva obtičala skoraj do večera, saj je bilo vreme katastrofalno. Tam sva se igrala, gledala risanke in se crkljala.

Velika, ogromna gasilska čelada
"Tam gori, grem pogasit!"

Nedelja, 26. maj

Za danes smo imeli v planu, da bomo dopoldne šli na sprehod do igrišča, po spanju, oziroma popoldne pa smo mislili do živalskega vrta v Horjulu. Ta vikend je bil namreč vikend rešenih živali in ta gospod jih lepo varuje na svoji domačiji. A žal nas je presenetilo vreme (kljub temu, da je še včeraj zvečer vremenska napoved kazala drugače) in smo ostali doma. Na srečo sem imela že prej pripravljen rezervni plan- dekorcijo za dnevno sobo.

Prejšni teden sva namreč z možem dokončala pleskanje stanovanja in zame to pomeni, da mora biti tudi nova dekoracija. Zamislila sem si, da bi jo tokrat rada ustvarila s sinom. Poiskala sem tako, ki mu bo zanimiva in mu bo dajala veselje. Tako smo po kosilo še nekaj časa preživeli na dvorišču, kjer se je Mars igral v peskovniku in skakal po dežju, potem pa smo odšli noter in sva začela z delom. In naj povem, dobro sem izbrala. Res mu je bilo zabavno in ustvarila sva čudovite izdelke. A več o njih v drugi objavi.

Prosta igra z mivko
Ustvarjanje dekoracije; primerno za delo z malčkom

Kaj sem ugotovila v tem koncu tedna? Nič novega, gotovo pa sem bolj poglobila to znanje. Srečen otrok je tisti, ki je umazan, ki vidi nove stvari, ki raziskuje in ta, kogar starši se trudijo z njim preživeti kvaliteten čas. Srečen starš je tisti, ki ima srečnega otroka. Aja, pa čas je dragocen in nikoli precenjen.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *