Categories:

Manjvrednostni kompleks

Ko se otrok rodi je brez znanja. Brez samopodobe. Je del mame. Skupaj z odraščanjem se začne tudi spoznavanje samega sebe. Odkrivanje stvari, okusov, zvokov, ki so ti všeč. Odkrivanje občutkov, ki ti niso. Ob tem pa so starši primarni vzgojitelji in otrokova kasnejša samopodoba in občutek vrednosti igrata zelo pomembno vlogo.

Otrok dobiva vsak dan pohvale in kritike za svoje vedenje. Starša, ki pri otroku razvijata občutek vrednosti, razlikujeta med pohvalo/kritiko dejanja in osebnosti. Le razmislite. Pohvala v naslednjem primeru na prvi pogled deluje enaka drugi. Pa vendar ni. “To si pa res pametno naredil.” je drugače kot “Ti si pa res pameten fant.” Sicer sta obe pohvali primerni, a s pohvalo osebnosti veliko bolj pripomoremo k otrokovemu občutku vrednosti in pripadnosti. Tudi pri kritikah velja podobno. Kritika je obratna pohvali,zato je vredno kritizirati le otrokova dejanja, ne pa osebnosti.

Tako otrok razvije zdravo samopodobo in je za kasnejše življenje prikrajšan za mnogo težav.

Manjvrednosti kompleks se kaže v življenju v obliki občutka krivde, potrebi po pozornosti, težavah z zaupanjem, iskanja svojega prav za vsako ceno, depresiji,…

Najbolj izrazite probleme pa dela v odnosih. Oseba z občutkom manjvrednosti bo redko zadovoljna, tako s sabo, kot z osebami v njenem življenju. Bližine, truda in pohval ni nikoli dovolj, saj je prisotno nezaupanje (vase). Oseba se konstantno pritožuje in s svojim vedenjem povzroča nelagodje.

Če misliš, da imaš manjvrednostni kompleks, je čas, da stopiš v akcijo. Da sam sebe naučiš verjeti, da si vreden. Da kritike sprejemaš z odprtim srcem, ker si do sedaj mislil, da kritizirajo tebe osebno. Ubistvu pa gre za kritiko dejanja. Ta pa samo pripomore k temu, da smo še boljši mi v biti, kot smo bili dosedaj.

Meditiraj. Spoznaj se. Ugotovi v čem si dober, kaj te dela posebnega. Zgradi sam svojo vrednost. Živi.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si