Categories:

Marsovo kopanje drugi del

Še pred kratkim smo imeli grozne boje, ko je prišel čas za umivanje.

Moj sin že od malega ni ravno ljubitelj vode. Vsakič, ko smo se ji približali se me je oklepal kot koala svoje mame in bil cel v krču. Prvi stik z vodo, ki ni bilo v povezavi z umivanjem, je doživel na morju ko je bil star malo več kot eno leto. To je potekalo zelo počasi in previdno,  ker ga nisem želela še dodatno prestrašiti.

Na živce mi grejo starši, ki svojega otroka na vsak način tlačijo v vodo, kljub temu, da se ta upira z vsemi štirimi. Tisti slavni stavek “saj se bo navadil” po mojem mnenju ne prinese drugega kot stres in da otroku jasno vedeti, da ne spoštujete njegovih potreb po varnosti. Verjetno ne bi silili odraslega človeka naj na vsak način prime kačo ali pa mu jo celo dali za vrat, če bi videli, da popolnoma otrpne že ko sliši naziv živali. Tako si jaz to predstavljam in zato otroka nisem silila v vodo. En dan sva šla skupaj, držal se me je kot klop, a ni jokal in na koncu se je celo sprostil.

Najhuje mi je bilo umivati otroka. Tako je kričal kot bi ga iz kože dajali. Če bi sama slišala kakšnega otroka se tako jokati, bi si gotovo mislila, da ga nekaj grozno boli. Res, ne znam opisat kako grozno je jokal. Bil je cel paničen in rdeč v obraz, a nisem mogla kaj. Umiti ga moram, ne?
To umivanje je trajalo vse skupaj pet minut, enkrat na teden. Morda si bo kdo zdaj mislil, da je otroka treba bolj pogosto umivat in verjemite mi, da bi ga, če bi imela močnejše srce. Tako pa preprosto nisem mogla gledati njegovega prestrašenega obraza in sem ga tuširala v takem razmaku, med tem pa sem ga umivala z vlažilnimi robčki. Da bi ga dala v banjo, kjer bi se igral preprosto ni šlo, ker je plezal po moji roki, niti nogice ni želel pomočiti. Spet se me je samo oklepal in se histerično jokal.

Umivanje otroka, ki ni ljubitelj vode je precej zahtevno. Zato, ker poleg tega, da se joka, se tudi upira z vsemi štirimi in ga je težko držati, da ne pade. Poskusila sva tudi s skupnim umivanjem, tudi to ni šlo. Tako sem pač tistih pet minut preslišala njegovo dretje in ga močno držala medtem ko je on želel splezat name, vmes ga umivala in po možnosti pela še pesmice, da ga bi umirila. Težko je bilo, res.

Danes pa se moj sin rad kopa. To se je zgodilo praktično čez noč, brez nekih postopkov seznanjanja in ne vem česa še. Preprosto usedel se je v banjo in se začel igrati. Najprej sva se kopala pri moji mami, ker ima več prostora in toplejšo kopalnico kot mi. Sedela sem ob njem in se z njim igrala. Nisem mu težila z umivanjem, nič. Preprosto vedel je, da se on lahko igra, jaz pa ga bom vmes umila. Tako kopanje sva ponavljala nekaj časa in zdaj moram reči, da prav uživa. Ko mu rečem, da se danes lahko kopa, se bi že kar takoj odpravil v kopalnico in si slekel oblačila.

Zdaj, ko se otrok rad kopa, to seveda počnemo bolj pogosto. Tudi topleje je in mu zato lahko igro v vodi pustim dlje časa. Je pa še nekaj. Tudi sam se je začel umivati. Prejšni teden nam je trgovinica Hakuna Matata Kids poslala paket za našega malega lumpa. S sinom sva paket skupaj odprla, da bi videl kaj vse je dobil, a ogled paketa ni trajal dolgo. Prva stvar, ki jo je videl, je bilo ekološko milo. Vzel ga je in ves vesel tekel pokazat očiju kaj ima. Oh, kako težko je tisti dan čakal na večerno kopel, prav presenečena sem bila. To milo je cel dan nosil po stanovanju, res mu je bilo všeč.

Zvečer, ko je prišel čas kopanja, je nabral svoje vodne igrače in počakal z mano v kopalnici, da sva natočila vodo v banjo. Začel je svojo igro in vmes sem ga jaz namilila. Ko je videl, da je to njegovo milo, ga je takoj vzel iz banje in se začel z njim drgniti pod pajsko. Tako je bil smešen, res. Ne znam opisati. Po kopanju, ki je seveda trajalo dlje kot sem mislila, sem ga lepo posušila in oblekla. Presenetilo me je, kako milo lepo diši na koži, zato sem ga tistega večera uporabila tudi sama. Veste, da imam problem s suho kožo. Nekoč sem že pisala o tem (tukaj) in v tem času sem našla že eno mleko za telo, ki mi je pomagalo. Nisem pa še našla mila za telo, ki ne bi dražilo moje kože. Poskusila sem praktično vse. Od mil za občutljivo kožo do otroških gelov za tuširanje. Ni važno, moja koža je srbela za znoret. Po umivanju s tem milom pa ni. Nič me ni srbelo in še lepo sem dišala. Mislim, da je tole res win win kombinacija. Zato sem tako vesela, da so nam poslali to milo.

Konec dober vse dobro. Moja koža ne srbi in sin se z veseljem umiva sam. Všeč mi je, ko je samostojen in želi stvari opravljati sam. Njemu pa je všeč, da se lahko mirno igra v vodi in je samostojen. Ha, očitno je samostojnost obema všeč. Vesela sem, da je obdobje strahu pred vodo za nami. Veliko lažje mi je, ker otrok uživa ob umivanju, namesto da trpi. Očitno vsi samo potrebujemo svoj čas in on ga je dobil.

Upam, da s tem zapisom potolažim kakšno mamico, ki se bori z umivanjem otroka. Ob enem pa bi rada, da vsi veste, da se stvari nekako že uredijo.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

 

 

Objava je nastala v sodelovanju s trgovinico Hakuna Matata Kids.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *