Categories:

Moja ljubezen do prenavljanja pohištva

Že nekaj časa sem ujeta v nekem čudnem ozračju. Okoli sebe imam temno meglo, ki mi zastira pogled v nekaj zelo lepega, sončnega in prijetnega. Ta megla so moji stari načini življenja, ki še kar silijo vame, kljub temu, da sem jih razbila na koščke in poslala stran. Tistih nekaj, ki jih je ostalo, vztrajno silijo v svojo rast. Preizkušajo moje meje in mi poskušajo stran odvzeti moč, ki jo čutim v sebi usmerjeno v spremembo.

Teh nekaj dni sem se počutila utrujeno. Izčrpavala me je misel na vse na videz nedosegljive želje, cilje in ne-izpeljane ideje. Vse se je zdelo tako blizu, a počutila sem se kot pribita na stolu. In razdvojena. Razdvojena med temi poznanimi vzorci in novim svetom. Poznani vzorci so bili prijetni, a temni; Cona udobja. Vse skupaj me je že tako stiskalo v kremplje, da sem morala nekaj ukreniti. Mimogrede, to se je zgodilo prvič v mojem življenju. Zbrala sem vso voljo in energijo in si zavestno razpočila to temno lupino, da so žarki mene lahko dobili svoj prostor. Vsak dan je bil nova zgodba in nova borba za obstoj te sveže energije. Vsak dan sem našla nov način, da od sebe odpihnem še kakšen delček temne meglice več.

Veste, moj oče ima svoje podjetje in včasih ob njegovem delu pride tudi kakšen rabljen kos pohištva. Nazadnje se je mimo naše hiše pripeljal s starim dnevnim regalom in jaz sem v njem spet videla novo priložnost. Tako je ta dnevni regal pristal na našem dvorišču in v vseh vremenskih razmerah potrpežljivo čakal na svoj trenutek. Takrat mi je še mož postavil omejitv na samo en kvadratni meter materiala na enkrat. A vsak potrpežljiv bo dočakal trenutek in tako se je zgodilo.

Vedela sem, da bom morala samo v pravem trenutku stopiti v akcijo in za rokav pocukati J., da bosta z mojim lahko vse to odnesla v stanovanje in danes je bil res en tak sončen dan. J. sem mimogrede srečala med sprehodom in tudi mož je bil še doma. To je bil ta trenutek, ki sem ga iskala. Med Marsovim dnevnim počitkom sem uspela na glavo obrnit cel prostor. Postavitev sem si že prej vizualizirala v glavi, celo načrt sem naredila in zdaj se končno uresničuje. Le da se je sproti odprlo še eno novo poglavje, ki me že nekaj časa drži dol.

Med prestavljanjem pohištva sem ugotovila, da naše stanovanje resnično potrebuje spet globinsko čiščenje. V resnici že kar nekaj dni razmišljam o tem kako pomembna je čistost prostora. Kako pomembno je, da je notri svež zrak in prost pretok energije. A tista meglica me je držala na stolu. V glavi sem videla vedno več razlogov zakaj ja. Ker smo bili bolni, ker je bilo močno obdobje rasti, ker želim še več prostora za novo, dobro energijo. Ker želim ustvarjati in še naprej urejati to stanovanje na kreativne načine. Tako je skupaj s tem, recimo da, prenavljanjem prišla tudi volja za delo. Konec koncev pa že vse diši po pomladi, zato bi bil res primeren čas, da se tudi dom pripravi v tem vzdušju. Mislim, da bom začela letos s pomladanskim čiščenjem kar zdaj.

V stanvanju se je spet nabralo ogomno nepotrebnih stvari. Predvsem obutev, plastična posoda in nesurtiran material za ustvarjanje. Vse skupaj daje prostoru močan občutek nasičenosti, ki po mojem zelo ovira moj notranji razvoj. Morda pa je ravno ta razbremenitev prostora prvi korak. In vsi nadaljni. Ker začenjam vedno bolj videti in čutiti svojo energijo in energije okoli sebe in vidim tudi koliko je v moji moči. Samo uporabiti jo moram.

Prihaja polna Luna in počutim se pripravljeno. Veseli me, da se življenje tako odvija in mi daje priložnosti, da uvidim lepoto. Počni čim več tistega, kar napolni celotno tvojo bit s svetlobo.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *