Categories:

Naši starši in naši otroci

Naši največji življenski učitelji so resnično tik pred našim nosom, ves čas. To so naši starši in naši otroci.

Eden izmed ključnih lastnosti življenja je notranja rast. Ljudje se izoblikujemo skozi odnose, ob katerih živimo. Sprva so to naši starši, ki nas vzgajajo po najbolšjih močeh in nam skušajo podati znanje, s katerim si bomo kar se da lahko pomagali v življenju. Žal pa je tako, da se starši pogosto ne zavedajo(mo), da otrok srka ne le naše nasvete, ampak tudi nas same. Torej bo videl tudi sliko, ki mu je ne kažemo namerno.

To vidim po vzorcih, ki sem jih pobrala po mojih starših. Na določene sen ponosna in vesela, a v tem primeru niso pomembni. Za to objavo so pomembni vzorci, ki nam žrejo živce. Pri svojih starših opazim mnogo takih vzorcev, ki jih nevede uporabljam in tudi takih, ki jih namerno ne uporabljam. Starši nam s svojim vedenjem kažejo, kakšni ne želimo biti.

Naši otroci pa delujejo na nas ravno obratno. Ker se konstantno trudimo, da ne bi delali stvari, ki so jih nevede naši starši, gre tukaj za osebno rast. Ampak samo v eni smeri. Drugo smer, torej kakšni želimo biti, pa nas posledično učijo naši otroci. Ker se zavedamo, koliko vzorcev smo nevede odnesli mi kot otroci, se trudimo vedno biti najboljši možni primerek samega sebe, z namenom da bodo to videli tudi naši otroci.

Tako gradimo na celotni svoji osebnosti. Imamo dva nasprotna pola in, če konstantno delamo v smeri učenja in grajenja, smo na pravi poti.

Starševstvo ni le to, da imaš otroka. Je zavedanje, da si bil tudi sam (in v očeh svojih staršev vedno boš) otrok. Je zavedanje, da te otrok nauči vsaj toliko, kot ti njega. Je zavedanje, da s tem, ko si vsak dan starejši, tudi vsak dan več veš. Je dopuščanje, da ne veš vsega. Je dopuščanje, da nikoli ne boš vedel vsega. Je razumevanje, da ima tvoj otrok kdaj prav in ti nimaš, ker on je resnično tisti, ki te vidi točno takega kot si.

Hvaležna sem, da imam sposobnost učenja še vedno aktivirano. Hvaležna sem, da se zavedam, da me ima moj otrok ogromno naučiti. Hvaležna sem (kljub vsemu), da moja mati misli, da ve več od mene samo zato, ker je moja mati. Ker mi je s tem dala vedeti, da moram prisluhniti svojemu otroku, tudi, če mislim, da imam jaz prav. Pogosto se izkaže, da resnično nimam, da sem le tako trdno prepričana v svoje, da ne vidim širše slike.

Naši starši in naši otroci so tisti, od katerih bomo izvedeli največ o sebi. So tisti, zaradi katerih rastemo.

Bodite sočutni.

Z Ljubeznijo;
(Ni)Si