Oh te zimski dnevi

Dejstvo je, da se ne spomnim kdaj nazadnje je bil sneg toliko časa. Saj ga je zapadlo, za dan ali dva. Pa je tudi skopnel v takem času. Letos pa ne. Toliko ga je, da marsi komu že leze po živcih. Marsi kdo že nestrpno čaka poletje in sončne, tople dni.

Jaz si želim ogromnega okna s pogledom na zasneženo zimsko pokrajino. Pred oknom udoben naslonjač, tople nogavice in odejo, čaj in dobro knjigo. Pa nimam primernega okna.
Imam pa psa. Takšnega, ki naravnost obožuje sneg.

Vsak dan se zbudim ob petih zjutraj, oblečem sina in ga odpeljem v vrtec. Vrnem se domov in poberem psa, da greva ven. Ko vidim to srečo, ki jo pes doživlja, ko skače po snegu. Ko lovi sneg, ki mu ga brcam in dela obrate za 180°. Ko vidim to srečo me prime, da bi se še sama povaljala po snegu. In ta čudovita drevesa z belimi vejami. Prav res je lepo…

Potem pa pripeljem psa domov in se pripravim za delo. Medtem pa tudi spoznam dejstvo, da bom mogla še “skidat” pred lokalom. To pa ni ravno zabavno. Saj je površina kar velika, lopata pa precej štorasta. Tako sem se danes na sredini dela ustavila.

Raje, kot da bi klela sneg in hrepenela po toplih dneh sem naredila snežaka. Ta mala gesta mi je polepšala dan še bolj.

Zato ne klicati poletja. Še prehitro bo tu in vsi se boste spet pritoževali nad grozno vročino. Raje zajemi trenutek, naredi kaj otročje dobrega in se nasmej. Ker svet je lep. In sneg je del njega.

Z ljubeznijo;

(Ni)Si

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *