Categories:

Pediatrična

Prvič v življenju sem noč preživela v bolnišnici. Seveda, če odštejemo porodnišnico.

Resnično. Kot otrok nisem nikola bila tam. Tudi kasneje ne in si sploh nisem predstavljala kako dejansko to poteka.

Včeraj nisem pisala, ker sem večer preživela na urgenci in se nikakor ni izšlo. Ko bi lahko pisala je bila ura že pre pozna in iskreno sem komaj čakala, da zaspim.

Da počasi preidem na bistvo, z Marsom sva ostala na opazovanju zaradi suma na pretres možganov.

Kdaj je padel? Kako? S kakšne višine? Ne vem.

Vem samo to, da sem ga prišla iskat v vrtec, on je pritekel k meni in vzgojiteljica je izza vrat rekla “ah saj je v redu”. Takrat še nisem imela pojma, na kaj je to letelo. Na poti domov pa sem opazila na Marsovem čelu rahlo preklano glavo z ogromno buško. Čez buško je imel laske, tako, da nisem videla prej.

Besna sem. Resnično sem besna in cel večer sem komaj zadrževala te občutke. Marsova vzgojiteljica je takoj po koncu njegovega uvajanja šla na bolniško, s katere se je vrnila šele pred kratkim. Bila sem dogovorjena z nadomestnimi, da mi za kakršne koli padce povejo.

Veste, popolnoma jasno mi je, da otroci padejo, da se tepejo, da pridobivajo buške. Že doma ga ne morem brez prestanka paziti, kje ga bojo v vrtcu, kjer jih je dvanajst v skupini in dve vzgojiteljici same za vse. Popolnoma jasno mi je, da se take stvari zgodijo. Kar pa mi NI JASNO je to, da se tega ne pove. Ta vzgojiteljica, ki je ravno prišla iz bolniške je preprosto zamolčala dogodek. Tako, da dejansko ne vem, kaj se je sploh zgodilo.

Vem samo to, da je okoli petih popoldne začel bruhati in je bruhal do polnoči vsaj desetkrat. Vem to, da če bi vedela kaj se je zgodilo, bi bila bolj pozorna in ne bi čakala, da mi bruha že četrtič z mislijo, da se je preveč najedel. Takoj bi vedela, da gre lahko za pretres možganov in takoj bi ga peljala v Ljubljano, ne pa, da smo tja prišli šele zvečer.

Besna sem. Zakaj mini povedala? Resnično ne bi delala drame. Razumem, da se zgodi. Vem, da starši znajo delat probleme. Vse mi je jasno. Ampak zakaj ni povedala???

Žal tako ne bo šlo naprej. Ne bom pustila, da se to še kdaj zgodi, pa naj me stane kar hoče. Take vzgojiteljice ne morem tretirati kot primerne za tako majhne otroke. Žal mi je, da je prišla nazaj in prevzela skupino, ker se mi zdi, da ji je ta dolga odsotnost malo spremenila razmišljanje.

Nekaj glede tega bom morala urediti. Tako ne gre.

Ste imeli podobno izkušnjo? Kako ste reagirali?

Za vse mame…

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

One thought on “Pediatrična

Comments are closed.