Categories:

Poklon mojim bralcem

Včeraj sem si zaželela z vami deliti realno stanje o mojem blogu.

Pišem ga dobrih osem mesecev, v tem času je bilo objavljenih 242 zapisov. Imam vse skupaj malo čez tristo sledilcev, če ne štejem Instagrama, ki sem ga imela že pred začetkom pisanja.

Na dan dobim povprečno sto ogledov in sedemdeset obiskovalcev. Številka lahko variira. tako pri enem kot pri drugem, drastično. Odvisno od tega kdaj pišem, kaj pišem in kam objavim zapis.

Še pred dobrim mesecem so me te številke spravljale resnično ob živce. Želela sem imeti več sledilcev, želela sem, da bi me ljudje opazili iin delili naprej. A zdaj na to gledam malo drugače.

Moje teme niso več opisi dneva, niso več o vremenu in ostalih površinskih zadevah. Moje teme so postale bolj globoke. So izpovedi človeka, so moja realnost. So eden izmed mnogih načinov pogleda na življenje. Ravno zato pa sem postala tako potrpežljiva s številkami. Ker sem opazila, da mi nič ne pomaga, če imam na tisoče sledilcev, če moja beseda nima prave vrednosti. Če moji zapisi ne premaknejo nikogar. Če se ob mojih zapisih nihče ne zamisli nad svojim življenjem. Zato puščam času, da se izkaže.

Jaz želim, da se vas zapisi dotaknejo. Pišem jih tako, da delim z vami spoznanja na način, ki ga ne morete samo prebrati in pozabiti. Pišem tako, da vam posadim seme ideje, da vas gloda nekje v ozadju glave in vas na skrivaj sili v vaš lasten napredek. No, vsaj trudim se tako pisati.

Zadnje čase dobivam vedno več “pohval”.  Jaz si to vzamem kot pohvalo. Govorim o vaših sporočilih, s katerimi mi date vedeti, da so vas moji zapisi nekaj naučili, vam dali za misliti, vas usmerili nazaj k sebi ali na pravo pot. TA sporočila so tista, ki imajo zame pravo vrednost. Ta sporočila so razlog, da se trudim vsak dan znova in delam na sebi. Tako lahko z vami delim svoje ugotovitve in včasih je to dovolj tudi za vas.

Na začetku pisanja nisem vedela zakaj bom pisala vsak dan. Preprosto čutila sem, da mora biti tako. Zdaj pa vem.

Vsak dan je zgodba zase, ki nosi svoj nauk.

Današnji nauk je, da postajam močnejša oseba, ko postajamo skupaj močnejše osebe.

Zato se vam resnično iz srca zahvaljujem, ker ste z mano. Tudi, če vas ni veliko. Z mano ste in jaz sem z vami in to je najlepši del življenja. Skupnost, ki raste skupaj.

Z Ljubeznijo;
(Ni)Si

Prikazana slika: Val Vesa; Unsplash