Categories:

Poseben dan

Ura se je prestavila na zimski čas in vsem podrla ritem. Mars se je zbudil ob petih po novem času in ob enem prebudil tudi vse ostale. Jutro se je začelo s tečnobo in brez-predmetnim pričkanjem, nakar sem zapustila hišo.

Šla sem po tobak in na “luftanje”.

Ob vrnitvi domov je bilo vse spet v najlepšem redu in imela sem čas, da grem še malo nazaj v posteljo. Nakar pa slišim dva poka. En od letvice in en od prsta. Marsa sva tako urgentno odpeljala v vrtec, midva pa sva se odpravila na pravo urgenco. Po poti je deževalo, zelo. Dan je bil čuden že od jutra; Luna v raku.

Kaj je nauk današnje zgodbe? V dobrem in slabem.

Danes je najina druga obletnica poroke. Zjutraj sva oba pozabila na to, ob tem pa so se dogodki vrstili kar sami od sebe. Šele, ko sva se spomnila, da je danes v bistvu najin dan, se je vse umirilo. Sreča in ljubezen je preplavila moje telo in v objemu mi je bilo res toplo. To je bil tisti pristen objem, poln občutkov varnosti in topline. To je bil tisti objem, ki ga človek nujno rabi po slabem začetku dneva. To je bil tist objem, ki točno pokaže na resnico o zakonu.

Zakon med dvema oseba ni preprosta stvar. Kdor to trdi ali laže tebi, ali pa sam sebi. Potrebno se je konstantno prilagajti. Na skupno življenje, na starševstvo, na osebne interese, na počutje, na dni,.. Res, konstantno prilagajati. Ker kljub temu, da je oseba tvoja ljubezen, je le oseba. Je tvoje ogledalo in to terja mnogo. Potrebna je brezpogojna ljubezen. Taka, ki vidi čez ovire, taka, ki je potrpežljiva in upanja polna. Taka, ki se sveti v vsej svoji luči. Brezpogojna ljubezen.

Ljubezen je gonilo zakona. Zaradi nje smo pristali skupaj, odšli na skupno pot, si ustvarili družino in žrtvovali svoje stare navade, za njeno (in osebno) rast.

Čestitam nama, za drugo obletnico poroke. Srečna sem, ker sem našla svoje ogledalo, svojo drugo polovico. Srečna, ker skupaj rasteva in gradiva življenje. Ljubiva.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si