Categories:

Potlačeni spomini

V procesu spoznavanja sebe je dosti brskanja po preteklosti. Z njeno pomočjo lažje razumemo sedanjost.

Ob tej misli se vprašam kolikšnega dela preteklosti se ljudje dejansko spominjamo? Je to ena tretina življenja? Več? Manj? Jasno je, da s pomočjo asociacij obudimo spomine, na katere sicer ne bi nikoli pomislili. Ampak ali obstaja neka okvirna enota dni/ur/trenutkov, ki se jih spominjamo?

Ljudje si hitreje zapomnimo dni, ki imajo na nas velik vpliv. Po navadi so to tisti trenutki, v katerih se popolnoma čutimo. Ne glede na to, ali so to dobri ali slabi spomini, trenutek je bil tako pomemben, da ga z lahkoto prikličemo iz podzavesti. Koliko trenutkov pa je, ki se jih ne spominjamo in kam bi prišli, če bi se jih?

Brskanje po preteklosti je lahko tudi zelo neprijetno. Včasih na dan privlečemo stvari, za katere bi raje videli, da ostanejo globoko v nas. So trenutki, ki so tako zelo boleči, da jih preprosto ne upamo spustiti iz podzavesti. A ravno te trenutki so tisti iz katerih se lahko tako zelo veliko naučimo o sebi. Vsak izmed nas ima kakšne take spomine, le, da nismo vsi pripravljeni, da se z njimi soočimo. Tukaj pomoč terapevta pride resničo prav, ker nam ob priklicu neželenega spomina pomaga s soočanjem in razumevanjem njegovega vpliva na naše življenje.

Dejstvo je, da kljub temu, da se mi ne spomnimo teh trenutkov, ki smo jih potlačili tako globoko vase, oni so del nas. Delujejo na podzavestni ravni in posledično v vsakdanjem življenju. To, da se ne soočimo z njimi jih preprosto ne izniči.

Vem, da pri ogromno ljudeh prevlada strah in se na pot (recimo temu) spoznavanja temne plati sebe sploh ne odpravijo. To povzroča težave tako v njihovem življenju, kot v življenju oseb, ki so jim blizu.

Osebno sem dolgo živela v strahu pred spoznanjem, a sem se odločila, da temu naredim konec. V resnici je zame veliko bolje, da te stvari, kakršne koli že so, potegnem ven iz podzavesti, saj lahko le tako zaživim brez njih. S časoma. To je velik korak zame in za moje bližnje in vesela sem, da gre tudi partner z mano po poti do svojega spoznanja.

Naj vas ne bo strah. To so delci vas, ki niso več vi. Vi ustvarjate svojo prihodnost s sedanjostjo, pri čemer soočanje s preteklostjo le pomaga, čeprav ni prijetno.

Če misliš, da tvoje težave ležijo nekje globoko v tvojih potlačenih spominih, zberi pogum. Loti se jih, poišči si pomoč, ki te bo vodila, če to potrebuješ. Naredi temu konec in zaživi (po)polno življenje.

Z Ljubeznijo;
(Ni)Si

Prikazana slika: Jack Antal; Unsplash

P.s.: Mož mi je ukazal, da moram napisati tudi to. Danes sta z Marsom izgubila prvo žogo. Lvl up 😀

2 thoughts on “Potlačeni spomini

  1. Tudi jaz se zadnje čase sprašujem, koliko stvari nam sploh ostane v spominu. Ob branju dnevnika iz srednje šole sem zadnjič prebrala kar nekaj takih stvari, ki sem jih že čisto pozabila, pa se mi niso zdele ravno malenkost. Hecen občutek. 😀

    Drugače pa bravo za pogum, da si pripravljena pogledati vase in svojo preteklost ter se z njo soočiti. <3

Comments are closed.