Moj pes je mešanček, star 9 mesecev in sliši na ime Pinky. Najraje teče. Ampak res. Zanj ne rabiš niti palice niti žogice. Preprosto ga spustiš in teče. Je zelo ljubeč in za zdaj ni bilo še nobene negativne izkušnje kar se tiče njegovega vedenja do ostalih psov. Pa vendar je za svojo starost precej velik in razumem, da bi se ga lahko kdo ustrašil, če bi začel teči proti njemu. Zato ga spustim vedno tako, da se najprej prepričam da okoli ni ljudi.
Tako je bilo tudi danes. Sprehodila sva se do parka in počakala, da je starejša gospa s svojim psom zapustila najino vidno polje. Nato sem psa spustila. Učim ga, da se usede in počaka na moj ukaz “gremo”. In teče. Vedno me počaka na ovinku in potem skupaj nadaljujeva pot naprej do športnega parka. Ta ima na ograji znak “pse na vrvico”. Okej. Razumem. Ker je tam prostor kjer zahajajo tudi otroci. Ker je tam prostor, ki ga uporabljajo športniki. Mimogrede pa naj omenim, da ni niti enega prostora na Vrhniki,kjer bi lahko psa res brezskrbno spustila vedoč, da ne bo kdo kaj težil. Psa vseeno pustim odvezanega, ker je igrišče prazno. On mirno dirja naokoli, ovohava stoineno stvar, najde palico, najde embalažo čipsa, teče. Nakar vidim čez igrišče prihajati redarko. Pa ne no. Danes dneva že tako ali tako nisem začela v najbolj prijetni energiji…
Pokličem svojega psa, ta pridno priteče do mene. Pripnem ga na vrvico in jo spustim, da teče naprej. Redarka seveda pride do mene in želi moje dokumente, ki pa jih nimam s sabo. Omeni policijo, a kaj kmalu ugotovi, da se lahko čisto normalno pogovarjave.
Redarka mi pove, da že 6 let dela v redarstvu in žal mora ubogati ukaze nadrejenih, ki se požvižgajo na vse. Pove mi, da na dan prejmejo vsaj ducat e-mailov, v katerih se ljudje pritožujejo nad spuščenimi psi.
Povem ji, da je moj pes ubistvu še mladič, ki najraje od vsega teče in je res prijazen. Da ne vem kje ga naj drugje spustim, ker se vedno najde nekdo, ki grozi s kaznijo. Da bi lahko, če že imajo take zahteve vsaj poskrbeli, da nekje pa je prostor, ki je namenjen psom.
Hvala ji za vse razumevanje in prijeten pogovor. Ugotovile sve, da dokler ne bo nekdo, ki ima kaj besede in veljave pri višjih členih naše države dal drugačnih ukazov, ni kaj za naredit.
Tako mi je toplo položila na srce, da če vidim redarja pač pripnem psa.
Kaj pa vi menite o tem?