Pustiti za sabo za voljo sreče

Lahko je biti pameten in ostati miren ob izpadih, ki si jih deležen. Tisto, kar ni tako preprosto pa je pustiti občutke za sabo.

V treh dneh okoli polne Lune sem ostala mirna. Preslišala sem kup neumnosti, ostala mirna ob očitkih in se ne odzivala na provokacije. En dan, dva dni, tri dni. A četrti dan…

Četrti dan sem imela vsega dovolj. Ves trud in odlaganje občutkov nekam na stran se ni izteklo ravno po pričakovanjih. Ker ne znam pustiti tistega, kar “preslišim”. Ker se je vse zgrnilo name. Ker nisem vsak dan sproti počistila svinjarije, ampak sem jo pustila, da gnije nekje v meni.

To je tista življenska avantura, ki jo želim s tokratno Luno osvojiti. To, da se naučim kako pustiti trpke občutke za sabo, da bo lahko vsak nov dan prav resnično bel nepopisan list.

Za motivacijo sem si poiskala nekaj citatov.

“One of the happiest moments in life is when you find the courage to let go of what you cannot change.”

“Lifeisa balance of golding on and letting go.”

“Letting go isn’t a one-time thing, it’s something you have to do everyday, over and over again.” -Dawson’s Creek

Prav zares ob vsaki polni Luni doživim življensko lekcijo. Če je ne ponotranjim popolnoma se le ta ponavlja. Tokrat pa imam dovolj. Sprejmem to lekcijo in jo uporabim v življenju. Želim si svojo srečo in notranji mir, vsak dan znova in znova. Če je za to potrebno požreti kakšno besedo naj jo. Če je za to potrebno preteči kilometer ali več, naj jih. Naj storim vse kar je potrebno za to, da obvladam tisto, kar mi je življenje namenilo spoznati. Naj se notranja moč širi še naprej. Naj vsak dan sproti postajam še boljši človek. Zase in za vse okoli mene.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

One Comment