Categories:

Rahla fobija pred avtocesto

Kakšne so razmere na cesti? Grozne.

Vrhnika je že od nekdaj trgovska pot. Prečkali so jo že v časih Cankarja in še mnogo pred tem. Danes pa Vrhniko poleg stare, Tržaške ceste pesti tudi čudovita avtocesta. Taka avtocesta, na kateri ne vidiš nič drugega kot vozila in visoko proti zvočno ograjo.

Pred nekaj dnevi se je v enem dnevu zgodilo na našem delu avtoceste več prometnih nesreč. Pa saj ni to nič novega. Vsakodnevno se na tej relaciji znajde več tisoč avtomobilov, v poletnih mesecih pa se ta vrednost še mnogo poveča.

Preden pa nadaljujem s cestno prometnimi predpisi bi rada povedala naslednje. V eni izmed mnogih prometnih nesreč v zadnjem času so bili udeleženi tudi naši kolegi. Najbolj grozno od tega vsega pa je, da med te kolege paše tudi mesec in pol stara deklica. Tisti večer, ko sem izvedela za nesrečo in celo videla posnetek, nisem zaspala še dolgo v noč. Pa tako malo bitje, ki ga še nisem držala v rokah, kljub temu, da sva se z mamico večkrat menile za obisk. NO GO! Moje srce se je skrčilo in iz glave nisem spravila slik.

V petek sem imela razgovor za delo in po navadi ob takih trenutkih na svojo stran pokličem nadangela Mihaela, za katerega verjamem, da mi pomaga. A ne ta petek. Ta petek sem ga poklicala k sebi samo zato, da mu povem naj gre stati ob strani nekomu drugemu, tej mali deklici. Veste, resnično občutim prisotnost vsakič, ko ga pokličem k sebi in tudi tokrat sem ga. A sem tudi čutila, ko je odšel pomagat njej. Rekla sem mu, da bom že sama zrihtala svoje delo, ona ga potrebuje bolj kot jaz. In res. Tistega dne je mamica deklice sporočila, da je punčka izven smrtne nevarnosti in počasi okreva. Jaz sem dobila delo, a sem obstala v Ljubljani še vsaj dve uri, ker se mi je na mojem avtomobilu izpraznil akumulator. A je bilo vredno! Presrečna sem, ko vidim, da so naše molitve, takšne in drugačne, bile v pomoč.

Zdaj pa nazaj k CPP-ju.

Noro me živcira način vožnje raznih ljudi. Živcira me uporaba telefona med vožnjo, živcira me, da ljudje ne uporabljajo smernikov. Živcira me, ko na avtocesti ni varnostne razdalje. To so tisti faktorji, ki povzročajo toliko prometnih nesreč. Neupoštevanje prometnih predpisov.

Od nesreče pa vse do danes sem imela strah pred avtocesto. Predvsem zato, ker imam nov avto, ki je precej drugače vozen od avta moje mame, ki sem ga vozila prej. Veliko lažji je in starejši, kar se pozna pri vožnji nad 120km/h. Strah me je bilo, da bi izgubila nadzor nad vozilom, da bi se avto med vožnjo pokvaril, da bi mi odtrgalo kolo,… Veliko strahov sem imela v sebi, kljub temu, da je avto tehnično brezhiben. Mislim, da je bil to vpliv te nesreče name. Saj tudi sama v avtu vozim sina in si niti prebližno ne predstavljam kako se počutijo starši ob takih trenutkih kot so ga doživeli ta moja kolegica z družino. Si niti ne želim, zato sem se zadnji teden po opravkih vozila raje po stari cesti. Danes pa sem zbrala vso koncentracijo in pogum in se vozila po avtocesti. Ugotovila sem, da lahko in da moram.

Važna je varnost. Mislim, da sem pravilno reagirala, ko nisem testirala vožnje takrat, ko nisem bila pripravljena. Mislim, da je pomembno da se v avtu počutimo varne. Jaz osebno se ves čas trudim voziti varno, defenzivno in dinamično in po slabih pol leta od kar sem voznik lahko rečem, da mi taka vožnja prihaja v kri. Tako kot vsem tistim ne resnim prihaja v kri, da vozijo in tipkajo, da pustijo smernike stat, da ne držijo varnostne razdalje in ostale gluposti.

Rada bi, da se vsi vozniki zamislimo nad tem kako malo je potrebno, da smo varni vsi. Resnično ne bomo nikamor prišli hitreje, če bomo vozili za ritjo avtu pred nami. Nikamor ne bomo prišli hitreje, če ne bomo prižigali smernikov.  Nikamor hitreje kot v smrt in bolečino.

Bodi pameten. Bodi sočuten in še enkrat, bodi pameten. Tvoja brezbrižnost lahko povzroči hude travme nekomu drugemu. Pri nas je cela Vrhnika bila šokirana in čisto izgubljena ob tej nesreči. Vsi smo imeli stalno na glavi te grozljive slike. Udeleženi so bili pa zgolj trije+ voznik kamiona. Trpelo jih je mnogo, mnogo!

Dragi bralci. Polagam vam na srce in dušo. Avto ni zabava. Bodite resni.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

 

P.S.: Draga mala, tudi ta večer k tebi pošiljam nadangela Mihalea. Tistega, ki mi je vedno pomagal, ko sem to potrebovala. Pošiljam ga k tebi, da ti pomaga pri okrevanju. Prava mala borka si. Komaj čakam, da si dovolj opomoreš, da te zares spoznam. <3 Draga starša, vama pa vsa čast za moč!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *