Categories:

Razmere na cesti

Minilo je več kot en teden odkar imam izpit za avto in avto vozim manj kot en teden. Rada bi z vami delila svoje občutke glede vožnje.

Najprej to, da ne glede na to kako dobro voziš z inštruktorjem, ko se enkrat usedeš sam za volan, je vse popolnoma drugače. Spominjam se kako sem bila prvič v drugem avtu povsem zakrnela in prestrašena. Trenutno vozim avto od mami, ki je sicer super, ker je visok, a je popolnoma drugačen od avtoa mojega inštruktorja vožnje. Moj inštruktor ima Golfa sedemko, diesel motor. Ta avto se pelje zelo mehko in sklopka zagrabi praktično takoj, kar drastično olajša speljevanje. Avto je nov in negovan, kar se resnično pozna na vseh področjih. Moji starši pa imajo avto, ki je sicer redno servisiran, a vseeno se mu že poznajo leta. Sklopka na avtu je porazna, prvič zato, ker rabi sto let da prime, drugič pa zato, ker ne slišiš kdaj prime. Avto je bencinar.

Ravno kombinacija sklopke in goriva pa avto popolnoma spremenita in vožnja v tem avtu je čisto drugačna. Počutim se kot da se na novo učim vsega. Predvsem speljevanja, s tem imam kar probleme. Sicer mi gre danes že veliko bolje kot včeraj in včeraj veliko bolj kot dan pred tem, a vseeno. Čisto druga zgodba. Zdaj spet slišim v glavi Sikijev slavni stavek “trd gležen in pooooočasi dviguj nogo”. Dejansko je pri tem avtu to veliko bolj pomembno, saj le na tak način lahko dvigneš sklopko brez da bi ti avto crknu na istem mestu trikrat.

Ja, to se mi je zgodilo. Drugi dan vožnje, oziroma prvi dan, ko sem avto dejansko vozila popolnoma sama. Počutila sem se kot kreten in vedno bolj naglas slišala prej omenjeni stavek, dokler nisem približno dobila občutka. V tem tednu odkar vozim avto, se mi je to ponovila kar velikokrat in najhuje je, če so okoli tebe drugi vozniki.

Rada bi imela nalepko na avtu, ki opozarja vse ostale voznike, da sem voznik začetnik in naj bojo potrpežljivi. Ker to, kar delajo nekateri ljudje na cestah, je katastrofa. Živčne razvaline v avtih, ki se pretvarjajo, da so oni od prvega metra vožnje dalje obvladali svoje vozilo. Njim avto nikoli ne crkne in vsi mi, ki nam, smo debili. Nekako tako. Res je ogromno nestrpnih voznikov, še posebej, če se jim kam mudi.

Danes na primer, sem imela jutranjo štorijo na parkirišču v vrtcu. Nimam občutka za ta avto, res ne. Ker je precej večji in trši od Golfa, ki sem ga vozila na urah vožnje. Parkiranje mi ne gre. Sploh pa ne, če vame zijajo ljudje. Danes sem sicer avto uspešno parkirala, a se je zataknilo pri trenutku, ko sem morala avto tudi odparkirati. Namreč pri vrtcu je okoli osme ure grozna gneča. Vsi starši nestrpno čakajo svoje prosto mesto, ker se jim tako zelo mudi v službo in iz ne vem kakšnih razlogov niso uspeli priti prej. Tako se je ena mama pač postavila in čakala, da bom jaz odpeljala svoj avto in njej pustila prosto mesto. Medtem so se na drugi strani, pri uvozu na parkirno mesto, zbirali še ostali starši s svojimi avtomobili. Takrat je mene zagrabila panika. V tistem trenutku se nisem želela premakniti, sploh. Vedela sem, da mi ne bo uspelo ven, ker sem bila preveč živčna in gledalo me je preveč ljudi. Potem pa sem vseeno poskusila in ob vsej paniki obtičala med dvema parkirnima mestoma s kupom zafrustriranih voznikov okoli sebe. V tistem trenutku je do mene prišla ena ženska, da naj že enkrat premaknim avto, ker bi drugi radi otroke pripeljali do vrtca. Ostali vozniki so naredili cel kaos in se zapletli med sabo z avtomobili. Jaz sem ji rekla, naj se usede v moj avto in ga preparkira, da imam izpit šele dober teden in enostavno v tem trenutku nisem sposobna izvesti tega premika, ker sem popolnoma zablokirala. Ona pa samo odgovori, da kaj jo tikam, sploh se ne poznave. Mislim, resno? Oprosti ali nekaj, a boš zdaj ti parkirala moj avto?! No, na koncu se je odločila, da ga bo in je z vso ihto premaknila sedež za volanom mojega avta nazaj. Takrat pa je prišel en tip in se odločil, da je morda bolje, če ga parkira on. Skratka, počutila sem se kot tazadnja opica in že sem videla vse jezne poglede staršev v naglici. Pa kaj naj? Oni so le dobili svoja prosta mesta, to je važno. Samo to. Samo oni. Nihče se ni vprašal, če rabim pomoč. Do tistega moškega.

Ohh, ne, zgodbe ni še konec. Seveda. Moja mami vedno pravi, da ko ima hudič mlade, jih ima sto. Ženska, ki je z ihto premaknila sedež nazaj, je to naredila tako, da se ga preprosto ni dalo več premakniti naprej, pa da si bog. Tako sem morala sedeti na koncu sedeža, z odpetim pasom, da sem lahko pripeljala avto do točke, kjer sem bila dogovorjena s prijateljico. Tudi ona je voznica začetnica in tako sem ji povedala za dogodek, ki se mi je zdel vedno bolj smešen. Vmes pa je mimo prišel še en znanec, katerega sem prosila, da mi pomaga. Mislila sem, da morda preprosto nimam dovolj fizične moči, da se je sedež le zataknil. Pa ni šlo niti njemu. Na koncu pa se je izpraznil še akumulator. Skratka, katastrofa.

Avto sem potem s pomočjo očeta spravila v tek in ga peljala na popravilo sedeža. Mehanik, ali kako se reče tistim, ki popravljajo sedeže, je mislil, da delo lahko opravi do dveh, kar je bilo v štirih urah. Ko sem prišla pogledat kako mu gre, se je že manično smejal, ker sedeža ni mogel niti spraviti iz avta, tako ga je zabila…

Torej, konec govoričenja. Nauk te zgodbe je, da nihče ne rabi vaše nestrpnosti na cesti. Res ne. Kot pogosto ponavljam, nimate pojma kaj se dogaja v ozadju.To je to.

(Ni)Si

2 thoughts on “Razmere na cesti

  1. Sočustvujem! Se popolnoma strinjam! Preveč nestrpnosti, pa nič drugače ne bo, če smo 3 minute kasneje. Še nesreča lahko rata.

    Če te vidim v avtu, z veseljem pustim več prostora. Pa tudi sicer pustim ljudi, da dihajo na cesti. Se močno strinjam s tabo, da nikoli ne poznamo zgodb drugih ljudi, da bi sodili. V nobeni situaciji!

    Če boš želela pomoč ali napotke pri parkiranju, pa tudi pomagam, sem se v teh 8ih letih izpita zverzirala bočnega in vzvratnega parkiranja v boks.

    Na začetku sem bila kot vse ženske: “nimam pojma, ne znam parkirati, sploh pa ne bočno”.
    Vaja, vaja, vaja.

    Pa srečno vožnjo!

    1. No, hvala, da se strinjaš z mano in pojasniš, da to ni samo zato, ker sem nova voznica ampak preprosto ker je res.
      Glede parkiranja pa mi gre vsak dan bolje in res je, da samo vaja lahko pomaga.
      Hvala<3

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *