Razmišljam…

Zdaj, ko moj sin ob večerih hitreje zaspi, imam veliko več časa zase. Ki pa ga ne znam izkoristiti. Potrudim se, da vsak dan napišem objavo in da naredim kaj po stanovanju. To je pa že to.

Toliko projektov sem se že lotila pa na neki točki kar pozabim na njih. Naprimer zdaj izdelujem nahrbtnik in krilo. Obema manjka še zaključna faza. Rada bi redno delala jogo. Če je ne naredim zjutraj, jo pa zvečer. Včasih pa sem tako zalepljena na kavč in telefon, da ne grem nikamor. Na telefonu gledam slike na instagramu in si potihem želim da bi imela takšno stanovanje, da bi jaz tudi znala to, da bi tudi rada imela take slike,… Ampak še kar sedim na kavču.

Želim si aktivnega življenja. Želim si, da bi vedno imela dovolj energije, da bi uresničila svoje ideje do konca.

A tako težko je držati disciplino. Nikoli je nisem marala. Zdaj pa jo nujno potrebujem. In občudujem tiste mame, ki poleg vsakodnevne, celodnevne skrbi za otroka, uspejo skrbeti tudi zase in svojo kariero. Kako jim to uspeva? Morajo imeti res veliko volje…

Ta blog je samo način pridobivanja vztrajnosti. Nima pomena, je samo razmišljanje. In to, da kljub temu, da danes res ne vem o čem naj pišem, pustim tukaj eno sled.

Hvala za (brezpredmetno) branje.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *