Categories:

Sprehod izven cone udobja

Dovolj sem že imela te enoličnosti, ki mi jo je prinašalo lagodje. Saj je bilo varno in prijetno, a to zame ni več dovolj. Bilo je nekako podobno nošenju dvajset let starega plašča. Prijetno, a ne paše tvojemu slogu.

Ne spomnim se kdaj sem bila nazadnje v Ljubljani samo zato, da bi uživala. Vedno sem imela nek opravek in sem zato sedla na avtobus do glavnega mesta. Ampak ne danes.

Danes sem Marsa pobrala iz vrtca dve uri prej, saj sva bila dogovorjena za izlet. Prvič po nedoločeni enoti časa sem šla v Ljubljano zato, da bi se družila, da bi se sprehodila po parku Tivoli in šla na kavo v center mesta. Srečala sem se z U.B. in priznati moram, da sem resnično srečna. Ne samo zato, ker mi je uspelo utišati svoje nepojasnjene strahove in dejansko izpeljati to druženje, ampak tudi zato, ker sem spoznala nekoga novega. V živo spoznala nekoga novega. Najboljša stvar pri vsem tem pa je, da je to ena tako čudovita oseba. Njena energija je res prijetna in zelo hitro sva se znašli v dobri debati. Hvaležna sem. Res. Ker ni ena izmed tistih oseb, ki govorijo samo o površinskih stvareh. To me dolgočasi. Z njo so se teme kar same odpirale in pre hitro je minil čas, ki sem ga imela na razpolago. Za po vrhu vsega pa je bila pripravljena z mano skakati po otroškem igrišču, da se je Mars lahko igral in midve pogovarjali.

Noro dober dan. Prekosila sem samo sebe na več nivojih, to je res pomembno. Ne boste verjeli koliko nepotrebnih komplikacij sem premlevala v glavi. Koliko vprašanj in nepotrebne anksioznosti. Premagala sem zadržanost, sprostila sem se. Za zaključek dneva pa sem dobila en res iskren, topel objem. Srečna sem.

Hvala U.B. za čudovito popoldne.

Z Ljubeznijo;
(Ni)Si

2 thoughts on “Sprehod izven cone udobja

Comments are closed.