Categories:

Koža pozimi

Ne spomnim se, da bi kdaj imela kakšno resno alergijo. Mami mi je rekla, da sem imela alergijo na jajca, ki niso bila iz kmetije in na jagode. Ampak to so tiste alergije, ki hitro izvenijo. Bila sem tudi testirana, enkrat. Spomnim se, da so mi v žilo zapičili nekaj različnih igel, da se potem določili na kaj naj bi bila alergična.

Imela sem sošolca, ki ji bil alergičen na ogromno stvari, zato je prvih nekaj razredov dobival posebno malico. Velikokrat je izgledala bolj okusna kot naša, zato sem si včasih tudi sama zaželela, da bi imela to možnost. Kako butasti smo pač ljudje lahko.

Spomnim se, da sem imela eakcijo na določene mehčalce. Takrat me je koža zelo srbela in spraskala sem se tudi do krvi. Potem je tudi to izvenelo. A srbečica se je vrnila.

Sprva se je vrnila v času moje osebne krize, kadar sem imela resnično slabo obdobje. Takrat se mi je na določenih delih telesa pojavil flek, ki je izgledal kot suha koža in je grozno srbel. Nič ni pomagalo, nobena hidratacija. Ostajal je tam vse dokler se ni odmaknil njegov vzrok. To se je pojavljajo ne glede na letni čas. Brez kakršne koli zdravstvene podlage, vsaj ne na fizični ravni. Mislili so, da imam luskavico, dermatitis, alergije,… Na koncu pa so ugotovili, da to spada k ostalim psihosomatskim bolečinam, ki sem jo imela. Enostavno je telo poskusilo uporabiti še en, zaden način, da mi dopove, naj se že premaknem.

Opomogla sem si šele, ko sem začela delati na sebi.

V resnici nikoli nisem prav dobro skrbela za svojo kožo. Depilacijsko kremo sem prvič uporabila že zelo, zelo zgodaj. Nisem uporabljala nobenih vlažilnih krem, s sončnimi kremami se raje nisem mazala, še dodatno pa sem uničevala svojo kožo s samopoškodovanjem vseh vrst. Zato se ne čudim, da je tako dolgo trajalo.

Zdaj, po vseh teh letih, ko sem začela spoznavati sebe se mi le redko kdaj pojavijo kakšne kožne težave. Nimam ravno veliko mozoljev, koža se mi ne masti ali izsuši prekomerno, nimam nikakršnih lis in ostalih oblik abnormalnosti.

Do zime. Še posebej letos se mi je v čsu zime pojavila srbečica. Začela se je na pregibu kolen. To isto obliko srbečice sem doživela v otroštvu, ko sem imela reakcijo na mehčalec ali šampon. Zato sem sprva mislila, da moram pač te izdelke zamenjati in sem jih. Nič se ni spremenilo, razen to, da se je srbečica razširila na pregib komolca. Takrat sem opazila suho kožo. Pomislila sem na vse odzive mojega telesa na stresorje, a nisem se počutila ravno toliko pod stresom. Vsaj ne toliko kot v mlajših letih, zato sem to preprosto opustila in iskala dalje. Med tem iskanjem pa se je srbečica še širila.

Trenutno so vsi pregibi na mojem telesu srbeči. Kjerkoli se koža dotika kože, me srbi. Srbi me tako zelo, da se ne morem nehat praskati. Končni produkt tega j bil, da sem resnično izgledala kot kak đanki, ki se bojuje s krizo ob pomankanju droge. Pa se ne drogiram.

Potem pa sem si rekla, da se bom začela redno mazati z nečem. Najprej sem poskusila z nekim oljem, ki mi ga je za probo prinesla znanka. Res je lepo dišal in zelo sem bila hvaležna zanj, a na mojo kožo ni imel pravega efekta. Potem sem kupila eno kremo, ki je sicer namenjena prav za suho kožo, a se mi zdi, da se ni dobro razmazala. Vseeno pa je bilo z mojo kožo bolje. Zdaj pa sem našla mleko, ki res lepo diši in, ko se namažem po telesu, prav čutim kko mi koža vpija dodatno tekočino, ki sem jo nanjo nanesla. Po treh dneh uporabe je efekt opazen in telo me srbi manj.

Zakaj sem se odločila pisati o tem?

Zato, ker bi rada še naprej in bolj skrbela za svoje telo. Zato, ker se moramo poslušati in opazovati kaj nam naše telo govori. Vsako je drugačno in samo mi smo tisti, ki smo v njem. Naredimo si udobno in prijetno, kot doma.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *