Categories:

Umetniki in njihova dela

Imam kar nekaj prijateljev in znancev, ki so umetniki. Tudi sama sebe štejem med te vrste ljudi, če ne drugega po duši. Ukvarjamo se z različnimi vejami umetnosti, kot so risanje, slikanje, pisanje in fotografija. Vsak izmed nas ima svoj stil in tako vsak izmed nas ustvarja svoja edinstvena dela.

Delo nastaja tako, da avtor dobi idejo, naj bo to med pogovorom, branjem, sprehodom ali prehranjevanjem, ni važno. Ideja nastane v mislih ustvarjalca in tam notri nekje, se tudi oblikuje do konca, preden jo uspemo upodobiti. Tako počasi nastajajo umetnine, ki jih zunanji opazovalci tako hvalijo.

To je le ena, lepa plat poti umetnikov. Dokončana dela.

Veste, julija imam razstavo. To pomeni, da bi v moji mapi moralo biti vedno več slik. Zdaj že vsaj deset, petnajst. Ni jih. Zakaj? Spet lenarim?

Ni jih zato, ker nisem zadovoljna. Ker se potek ustvarjanja ustavi na eni točki. Pa poglejmo katera je ta točka.

Odkljukam idejo, teh imam ogromno. Resnično, na dva dni dobim sliko v glavo, da bi jo narisala. Nekatere so do podrobnosti sestavljene, nekaterim manjka še nekaj dodatkov. Najdem čas in prostor za ustvarjanje. Torej tudi to ni problem, da se mi ne bi dalo ali mi zneslo. Tako začnem s skiciranjem, barvanjem, risanjem,… In glej no, grdo. Na enkrat se zatakne. Vidim tisto krivuljo, ki bi morala biti mal bolj desno, vidim barvo, ki se ne ujema kot sem si predstavljala, vidim sto in eno malenkost, ki me zmoti. In me moti. Tako zelo, da slika, ki seveda ni dokončana, roma tja nekam v kot, da bi jo mooorda enkrat pa le spet pogledala.

Veste koliko takih slik imamo umetniki? Veste koliko takih del?

Pred nekaj dnevi sem se pogovarjala s prijateljem, ki spada v ta žanr. Predlagala sem mu, da bi tudi on imel razstavo svoji del, saj so resnično fantastična. A on jih vidi drugače. On vidi tisto krivuljo, ki bi morala biti malo bolj desno, vidi tisto črto, ki bi morala biti bolj povdarjena,  vidi sto in eno malenkost, ki ga zmoti. In ga moti. Zato je okoli 80% njegovih del nedokončanih. Mojih tudi.
Odgovor na vprašanje je torej 80%.

Vse to samo zaradi samokritike. Vse to samo zato, ker imamo v glavi predstavo, kako naj bi končni izdelek izgledal. Kljub temu, da se ostalim zdijo tudi ta dela odlična, ni dovolj. Ni dovolj, da ne bi opazili vseh majhnih podrobnosti. Ni dovolj, da bi dovolili, da tako delo pride v javnost.

Tako večinoma ostanejo v tistem kotu, dokler se končno ne odločimo pretrgati čustvene vezi, upanja in jih vržemo v kamin.

Toliko o umetnosti.

Z Ljubeznijo;
(Ni)Si