Categories:

Vročično dete

Težko sem pričakovala lepo vreme brez vetra, da bi z Marsom lahko odšla malo ven raziskovat in včeraj je bil tak dan. A glej no, kličejo me iz vrtca, da ima vročino in je čisto bogi.

Hvala B., da je na delo prišla prej kot je bila pisana, da sem lahko zaključila prej in šla po bolnega otroka v vrtec. Mars je vesel mojega prihoda. Z zabuhlim obrazom in rdečimi lički priteče (kolikor pač nekdo, ki zna hoditi dobra dva mesca hitro lahko) k meni. Stisne se in cel je kot cunja. Oblečeva se in odnesem ga do avta. Pridemo k babici na kosilo in sin ima kar energije glede na to kako bogi izgleda. Igra se in hodi naokoli. Poje ogromno količino hrane, vročine skoraj da več nima. Nato se pokaka do sredine hrbta. Kar pomeni, da ga morem celega umiti in preobleči. Ko to storiva, se stisne k meni, išče dojko in vidi se mu da hoče zaspati. Potem tudi zaspi ležeč na mojem trebuhu in ni ga sile, ki bi ga dala stran od tam.

Zvečer je imel vročine 39,2°C in dobil je Calpol. Potem je še nekaj časa želel razgrajati, a mu nisem dovolila zato sem ga hitro pospremila spat. Ponoči se je zbujal in nikakor ni mogel spati, zato ga je prevzel oči in skupaj sta zaspala na sedežni. (Izogibam se temu, da bi spal v najini postelji, ker še pre hitro dojame, da je z nama bolj prijetno.)

Danes se je zbudil z vročino 38,1°C, ki pa mu je zdaj padla. Skupaj leživa na kavču. On spi. Tako lep dan je, da srčno upam da se zbudi spočit in boljšega počutja, da greva lahko vsaj za pol ure ven na svež zrak.

Bolan otrok potrebuje več starševe pozornosti kot kadarkoli. In zdi se, da s tem okreva hitreje.

Kako pa vi ukrepate ob vročini? Kdaj otroka peljete do zdravnika? Ga peljete ven, ko nima več vročine?

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si