Categories:

Vzpenjanje

Notranja rast je proces učenja in spoznavanja samega sebe, ki večinoma traja celo življenje. Večinoma vzame celo več življenj časa in truda, da spoznamo vse, kar smo.

Nekoč sem brala knjige dveh psihologov hipnoterapevtov, ki sta v hipnozo spravila na tisoče ljudi. Namen je bil regresija, spomin na prejšnja življenja. Razlagala sta o tem, zakaj se duše vračajo v telo, ko pa vendar živijo v raju. Ko pa vendar živijo v “svetu” brez bolečine. Ne glede na mnoge variacije odgovorov posameznikov, je bil odgovor vedno enak. Duše se vračajo, ker ljubijo učenje. Tako si še nerojen otrok izbere družino, v kateri se bo naučil tisto, česar mu prej ni uspelo. Izbere si prostor, v katerem bo popravil svojo karmo. Izbere si življenje.

Od rojstva dalje se učimo in spoznavamo. Z učenjem in spoznavanjem pa se spreminja naša realnost. Predstavljam si lestev. Na prvih klinah vidiš določeno sliko. Ko pa se povzpenjaš vedno višje, vedno več vidiš. Realnost v “fizični” obliki ostane enaka, spreminja pa se naše dojemanje.

Rast je lahko boleča. Lahko je groba, lahko je težka. Lahko je. Ampak večja kot je ovira, boljša je lekcija. Zato se vedno povzpenjaj naprej. Vedno, vedno. Ker samo tako boš resnično srečen.

Čutim, da prihaja ogromna sprememba zame. Čutim jo, kako se bliža. Rahlo me straši, ker mi je situacija nepoznana. Ker mi je realnost, ki jo vidim drugačna od tiste, na katero sem navajena. Občutek imam kot, da bom padla, ker je naslednja prečka na lestvi precej visoko. A moram verjeti vase.

Pripravljena sem, da sprejmem nov pogled. Pripravljena sem, da sprejmem to lekcijo kljub strahu ob nevednosti. Da se povzpnem naprej, višje. Tudi, če se višine bojim.

Življenje je čudovito. Z vsemi vzponi in padci.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si