Categories:

Za zverinice

Luna je spet uspela priti do svoje skrajne debelosti, dež se nas še vedno ni usmilil. Še vedno se zadržuje med oblaki.

Zjutraj je skupaj z vrhuncem Lunine debelosti prišla na vrh tudi moja napetost. Prav ne verjetno je, kako močan vpliv ima name. Zadnji dan pred polno Luno sem čisto raztresena. Ne vem ne kam bi se dala, ne kaj naj razmišljam ne nič.

Ampak konec dober, vse dobro. Na jutranjem sprehodu srečam I. s svojo psičko (Pinkyjevo ljubico), ki me povabi na kavo. Tako smo tudi to Luno prestali, celo bolje kot do zdaj.

Sončni dnevi so super. S sinom jih preživiva zunaj. Vesela sem za sonce. Ker nas polni z energijo. A na koncu dneva je ta isti sonce razlog, da se počutim tako zelo utrujeno. Saj veste kako je, če ste cel dan na soncu. Počutiš se presušeno.

Jutri je 1. Maj. Praznik dela. In kakor se za ta dan spodobi smo vsi doma. No, ne doma. Ampak ne na delu. Jutri se odpravljamo v Star Maln, kjer bo moj kolega I., umetniška dušica, imel razstavo na prostem. Ustvarja čudovite izdelke iz lesa in inoxa. Enkrat sem celo imela priložnost pomagati v izdelavi nekih abstraktnih šahovskih figur. Hvaležna sem ti I., da si mi dovolil in me povabil v svojo delavnico. Z veseljem pridem spet kdaj. Izdelovanje iz lesa me pomirja. (Prednost tega da sem hčerka “gradbinca” je v tem, da znam uporabljati vsa orodja)

Torej vabim tudi vas, da se sprehodite/odpeljete do Starega Malna, ki je že sam po sebi čudovit. Odličen izlet za 1. Maj.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si