Zakaj doula?

Nekega dne sem sedela na kavču in nisem počela nič konkretnega. Nakar me udari po glavi kot kladivo ideja, ki mi je dobesedno vzela sapo in me popolnoma zaslepila s svojo svetlobo. Postala bom doula.

V resnici že od male deklice sanjam o tem, da bi na svet pomagala novorojenčkom. Pa vendar te sanje niso bile v smislu babice, saj me zdravstvo ne zanima v tej smeri. Takrat še nisem vedela kaj točno lahko postanem, a ta želja ni usahnila nikoli.

Ko sem prvič slišala za dule sem bila noseča približno štiri mesece. Takrat sem se z novo pridobljeno prijateljico pogovarjala o porodu in povedala mi je za njene slabe izkušnje z nosečnostjo in to, da bo imela ob porodo ob sebi porodno spremljevalko-dulo. Razložila mi je kdo točno so te ženske, a takrat še nisem povezala tega s sabo.

Šele po skoraj treh letih se mi je posvetilo, da je to res tisto kar si želim početi v svojem življenju. To sem čutila v vseh kotičkih svojega telesa. Obožujem dojenčke, rada svetujem in resnično čutim ljudi okoli sebe. Še posebej kadar to potrebujejo. In noseče ženske so definitivno ene izmed teh ljudi.

Moja porodna izkušnja ni bila slaba, nisem pa z njo preveč zadovoljna. Predvsem mi je žal, da sem vzela epiduralno, ker nisem čutila rojstva svojega sina. Vem, da je to namen same epiduralne, ampak meni je žal. Če bi imela možnost, da bi se še enkrat odločala s tem znanjem, ki ga imam zdaj, bi gotovo rodila brez. Samo, da bi vedela kako močna je moja glava in kaj vse lahko naredimo samo z njo… To je prvi razlog, da bi postala dula. To, da bi bile nosečnice prej seznanjene tudi z drugimi možnostmi, ki jim lahko olajšajo porod. Pa ne samo olajšajo porod. Gre se tudi za samo pripravo in posledično za lažjo povezavo mame z otrokom, manj tveganja za poporodno depresijo, manj neodgovorjenih vprašanj in manj dvoumnih odgovorov. Ženske bi imele ob sebi osebo, ki bi jih resnično razumela, poslušala in bila pripravljena pomagati osebi pri prehodu iz ženske v matero. Predvsem v povezavi s strahom, ki ga po mojem na tak ali drugačen način občuti popolnoma vsaka bodoča mamica.

Drugi razlog za to je standard. Pred kakšnim mesecem sem gledala brazilski dokumentarec o porodu, ker je to tema, ki me na splošno zanima. V dokumentarcu sem videla, kako pogosti so carski rezi. V Braziliji je več kot 50% žensk rodilo s carskim rezom. Poleg zdravstvenih razlogov (ob tem naj povem, da je včasih to pač nujno), je bil glavni razlog za tako ogromno število to, da z napovedanim carskim rezom lažje usklajujejo svoje stranke, v tem primeru porodnice. Zato, ker -čisto logično gledano- nihče ne more predvideti koliko časa bo trajal naraven porod. Kakšne ženske rodijo v pol ure, druge pa na svet svojega otroka spravijo po 16 urah in oboje je popolnoma normalno. Po tej logiki sodeč lahko v enem dnevu rodi zgolj ena sama ženska pri enemu zdravniku. Lahko pa jih pri enem zdravniku rodi več kot dvajset. V enakem časovnem obdobju. Zato je za zdravnike veliko lažje, če imajo napovedane carske reze in posledično urejene urnike. Točno lahko vejo koliko in kdaj bo ženska rodila. V ta namen so v Braziliji celo začeli prirejati zdravstvene izvide nosečnice. Na primer na ultrazvoku so zamrznili sliko in jo zamenjali s sliko povsem drugega dojenčka, da bi gospe prikazali potrebo po carskem rezu.

Vsak dojenček se sam odloči kdaj je pravi trenutek, da pride na svet. Kakšni se rodijo tudi tri mesece pre zgodaj, medtem ko spet drugi, skoraj dva tedna čez rok. Otrok je takrat najbolj pripravljen na rojstvo iz raznih razlogov in praktično vsako poseganje v njegov ritem lahko oteži nadaljni razvoj. S tem razvojem mislim na stik z mano, dojenje, pridobivanje teže, … Preprosto zato, ker otrok ni bil pripravljen. ( Seveda se ima vsaka mama pravico odločiti sama o svojem porodu, nikogar ne obsojam. Mogoče le tiste brazilske zdravnike, ker se mi pač njihovo dejanje ne zdi humano)

Zdi se mi, da ob tem na svet prihajajo ljudje, ki bi bili morda popolnoma drugačni, če bi bili rojeni na prijeten način. Zdi se mi, da ženske počasi začenjamo verjeti temu strahu pred rojevanjem, bolj kot svoji moči. Posledično jo izgubljamo. Zato si želim, da bi lahko pomagala vsaj eni bodoči materi premagati ta strah. Vsaj eni bodoči materi bi rada pomagala k temu, da zaupa v svoje telo, vase. Zato bi rada postala dula. Da sem tukaj ob njih v tem čudovitem in ranljivem trenutku življenja.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

4 thoughts on “Zakaj doula?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *