Zakaj nikomur ne vsiljujem svoje “vere”

It’s been a while now, right?

Danes sem se odločila, da končno spišem vsaj nekaj. Namreč po glavi mi hodi že veliko zapisov, a nikakor nisem našla notranje moči, da jih objavim.  Pa vendar, to bom, ker se mi zdi zelo pomembno, da opozorim.

Naj kar začnem.

Kakšen mesec nazaj je do mene prišla knjiga Nova zaveza. Nisem vedela kaj naj s tem počnem in sem jo odložila na stran. Nekaj dni kasneje me je kontaktirala neka punca in mi dejala, da je čarovništvo od hudiča. Ne samo čarovništvo ampak praktično vse tisto, ki ljudje uporabljamo za povezaovanje s samim seboj. Vse tisto, kar nas vodi do spoznavanja lastne biti, vse tisto, kar nam umiri um, da smo lahko sproščeni. Vsaj jaz sem tako razumela njeno razlago.

Ne bom opisovala kako je bilo, ko sva se sestali, saj mislim, da ji ne bi bilo prijetno, da zapišem vsa svoja opažanja in občutke. Bom pa povedala to, kako sem se jaz počutila po tem. Ogroženo.

Ogroženo sem se počutila. Ker je kljub temu, da imam svoja prepričanja, ki so precej utrjena, je v mene povabila nek dvom. Nek strah, ki mi je sledil zelo dolgo časa. Zdaj pa bi se rada prebila do bistva.

Nič nimam proti katerikoli veri. Ne morem imet, saj konec koncev verjamem, da so vse postavljenje po istem principu, le da so prilagojene na kulturo v kateri prebiva. Ne mislim, da je katerakoli slaba, le ljudje smo čudni. Namreč, kar ne razumem je to, da bi nekomu predstaljal svojo vero na tak način, da se pri sebi počuti neprijetno, da mu podaš strah. Ne razumem tega, da bi želel človeka pridobiti na svojo stran na tak način, da bi spraševal se o vsemu kar je dozdaj izvedel, občutil, preživel. Da mu obrneš celo glavo z namenom, da verjame v nekaj kar ti verjameš…

Jaz sem bila v tistem trenutku, ko sva se dobile že tako slaba, bi rekla. Kakor vidite od mene ni bilo nič kaj dosti, ker sem bila v nekem obdobju ponovnega raziskovanja same sebe in razčlenjevanja dogodkov v življenju, ki so mi dali za misliti, a o tem kdaj drugič, morda. Skratka, bila sem odprta za vse, preveč odprta. In ko ti nekdo začne govorit o tem, da z meditacijo in jogo odpreš sebe in svoje bitje za vstop demoničnim silam, se userješ. Če nisi trden in če nisi stabilen, jap.  Po tistem večeru s to punco sem veliko premišljala o tem. Posvetila sem en cel teden raziskovanju in učenju o Jezusu Kristusu in Bibliji. Veliko sem razmišljala o tem in s svojim predznajem in kasneje z novo pridobljenim znanjem sem ugotovila naslednje.

Verjamem v obstoj Jezusa Kristusa. Verjamem v to, da je bil zdravilec. Ne verjamem pa vsemu temu kar piše v Bibliji. Namreč knjiga ni bila napisana izpod njegovih rok, niti izpod rok njegovih apostolov. Zato lahko upravičeno trdim, da se je do zapisa njegovih naukov izgubilo kar nekaj vsebine. Kasneje pa se je ta vsebina izgubila še med prevajanjem.  Če ne izgubila pa prav gotovo spremenila. V njej sicer lahko najdeš veliko kvalitetnih nasvetov, to je res. Ampak jaz zase mislim, da ne bi mogla verjeti vsemu v njej. Če ti lahko, prosim, izvoli.

Druga stvar je ta, da strah hrani demone, entitete in razna ostala bitja, ki nam bi lahko škodila. Zato mi ni jasno, kako lahko človeku na pamet pade, da bi razlagal svoj odnos do vere in svoja prepričanja o meditaciji in jogi in kartah in čarovniji na tak način. Preveč spominja na pokristjanjevanje. Preveč rani človekovo auro. Namreč s tistim enim kančkom dvoma odpreš svojo zaščito in dejansko lahko na ta način pridejo do tebe razne temne sile, tako kot so pri njej. V bistvu s tem narediš več škode kot koristi. Nihče ne ve zagotovo skozi kaj gre druga oseba. Nihče ne ve zagotovo kakšna so prepričanja te osebe. S čem se bori in kaj dela, da ostane prizemljen in zdrav. Govoriti nekomu o svojem prav z dobrim namenom, da bi ga rešil na tak način… Ne narediš nič dobrega.

Po tem večeru s to žensko, sem prebrala še dva pričevanja in poslušala eno pričevanje na youtube-u, dolgo dve uri in pol. Še danes ne vem kaj mi je bilo tega treba. Ker ženska v pričevanju zaobjame vse možno. Preprosto čisto vse s čemer se, z njenimi besedami, New Agerji ukvarjajo. Grozljivo se mi zdi, da nekdo tako suvereno govori o svojih doživljanjih in to na tak način, da bi prestrašil druge. Sploh, če se je pred tem doživetjem, ko se je “ponovno rodila” k Jezusu Kristusu, ukvarjala z vsem kar potem označuje kot hudičevo. Toliko ene kontradiktivnosti. Je morala preživeti res ekstremno težke trenutke, da je tako intenzivno in praktično čez noč začela širiti svojo novo vero. Kar pa je bilo najbolj grozno pri vsem tem njenem pričevanju je to, da s tem ko je zaobjela vse, si preprosto nisem upala niti dihati. Nekega večera, ko sva bila z možem sama, sem začutila tesnobo in zelo me je postalo strah. Vsega praktično. Vsake lastne misli, vseh svoji preteklih dejanj, vsega kar ni v skladu z Biblijo. Pa nisem vedela zakaj, ker konec koncev ni v skladu z mojimi načeli. Vsaj velik del nje ne. Bila sem zelo panična in sem možu začela govorit vse svoje občutke. Mislim, da sem govorila več kot tri ure skupaj (ne hecam se, res sem toliko časa govorila), da sem uspela pomiriti sebe. Da sem uspela sestaviti nazaj svoje lastno mišljenje in centrirati svojo bit nazaj v stabilno. V tistem večeru sem bila res neskončno hvaležna za svojega moža in ponosna nase. Da sem zbrala pogum in mu povedala vse kar se mi je podilo po glavi, ker drugače bi se mi prav gotovo zmešalo. Ja, točno to naredijo. -DejaVu- Naredijo, da začneš tako globoko dvomit vase, da nimaš druge kot da se opreš v njihovo vero, ker drugače izgubiš razum. Resnično bi ga lahko, če ne bi bilo moža z mano takrat. Ker on je tisti, ki me vedno lahko prizemlji, ker sem jaz sama po sebi bolj zasanjana oseba. Ne morem opisati hvaležnosti za njega v tistem trenutku, res ne.

Po poslušanju tistega dvo-urnega pričevanja sem iskala kakšnega v drugi smeri in našla SAMO ENO pričevanje iz krščanstva v čarovništvo. Zakaj? Zato, ker čarovniki nimamo nobene potrebe po tem, da bi ljudi prepričali v to, da imamo prav in oni narobe. Zato ker se zavedamo, da lahko vsak pride do tega, če je taka njegova pot. Brez našega prepričvanja. Preprosto ne vidimo smisla v tem, da bi na yt nalagali dolga pričevanja o tem kako smo ugotovili, da imamo možnost dela z energijami. YOU.JUST.DONT.DO.THAT. Razen, če želiš prepričati še samega sebe, da je to resnica. Zanimivo je tudi to, da sem svoje vprašanje oziroma svojo zgodbo s to punco delila v neki fb skupini. Vsi, ki so komentirali, so to storili normalno, v komentar. Le tri osebe so se našle, ki so se odločile napisati zasebno sporočilo. Glej ga no, vse tri so na isti način opevale isto zgodbo, o primarnem grehu, o demonih in tako naprej. Zakaj v zasebno sporočilo? Najbrž zato, ker bi jih drugače napadli in z napadom omajali njihovo vero.  Ne vem, samo razmišljam.

Ne napadam nikogar. Samo podala bom opozorilo. Prosim, nikar ne posiljujte ljudi s svojo vero, ker če jo bodo potrebovali, jo bodo našli sami. Nikar ne strašite ljudi, ker jih s tem naredite ranljive za točno tisto, kar govorite. Predvsem pa, pustite vsem, da živijo tako kot želijo in širite raje ljubezen. Ker, po mojem mnenju, je to vaša naloga poslana od Boga.

Ta zapis je dolg, ne vem niti če ima glavo in rep. Morda se kdaj spravim zapisati kaj več o tej situaciji. Ampak za zdaj samo to, v vpogled.

Z Ljubeznijo,

(Ni)Si

2 Comments

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *