Zakaj sem prenehala z delom v lokalu

Ker sem pisala o tem zakaj mi je všeč delo v lokalu, vam zdaj pišem zakaj mi ni.

V tem lokalu sem začela delati, ker sem se z delodajalcem dogovorila za urnik. Dogovor je bil, da delam dopoldne med tednom, ker imam takrat sina v vrtcu.

Ko sem začela, je bilo stanje kaotično. Natakarice nismo zares imele vodje, dolžnosti niso bile jasno predstavljene, dovoljene so bile zadolžitve strank.

Po dveh mesecih dela se je vodstvo zamenjalo in z njim tudi pravila. Zadolžitve strank so prepovedali, dali so nam točna navodila. Dobile smo celo mentorico, ker ostali šefi niso imeli izkušenj z delom v gostinstvu. A z menjavo vodstva so se začele delati razpoke v ekipi. Vsaka je želela biti kar se da najboljša in kdaj pa kdaj za svoje dobro tudi oblatiti sodelavko.

Ko se je to stanje končno umirilo in smo spet začele postajati trdna ekipa, je nastal problem z urnikom. Ker je prišel čas mature se ni dalo dogovoriti katera bo kdaj delala, zato so želeli spremeniti moj dogovor.

Nihče me ni nič vprašal in niti ni želel vedeti ali je to možno ali ne, ampak morala bi delati popoldneve in vikende. Ker pa nimam varstva za sina, tega ne morem.

Prišlo je torej do zapletov. V podrobnosti se ne bi spuščala, ker je to stvar kolektiva. Ampak rezultat je bil tak, da sem dala odpoved.

Ni mi žal. Imam to možnost, da sem jo lahko dala. Sem še mlada in imam še ogromno možnosti za delo. Predvsem pa mi neskončno veliko pomeni čas preživet s sinom. Katerega pa v njihovem “dogovoru” ne bi bilo toliko.

Razumem, da je delo v gostinstvu pač tako. Razumem, da se ne želijo pogajati ali pa mi iti toliko na roko, da moj dogovor ostane nespremenjen. Razumem tudi, da jim ni jasno za kaj mi to toliko pomeni, saj svojih otrok nimajo.

Zdaj je čas za nove priložnosti. Ostajam zvesta sama sebi in samozavestna. Ustvarjanje kariere je iskanje sebe.

Z Ljubeznijo;

(Ni)Si

One Comment